Jedro

Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnice), da je tožena stranka (toženka) motila njeno posest (s tem, ko je dne 15. 6. 2021 samovoljno in brez njenega soglasja polomila veje fige ter jih odstranila, polomljene veje pa porinila nazaj v notranjost krošnje fige, ki stoji neposredno ob vhodu v stanovanjsko hišo na delu nepremičnine k. o. ..., ki je v izključni posesti tožnice in je od nepremičnine, ki je v izključni posesti toženke, ločena s prečno železno ograjo), da je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje ter na prepoved takih in podobnih motilnih dejanj. Tožnici je naložilo, da nosi stroške postopka.

2. Zoper sklep se je tožnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje. Zatrjuje, da bi moralo sodišče ob pravilno ugotovljenih nespornih dejstvih (kjer manjka tudi zapis o tem, da sta dogodek videli dve priči) odločiti v korist tožnice in ugotoviti, da je toženka s tem, ko je na strani, kjer tožnica izvršuje izključno posest, polomila veje, motila njeno posest. Tožnica sodišču očita, da je izpovedbo prič A. A. in B. B. ocenilo popolnoma zmotno ter prejudicirano, ko je ugotovilo, da sta si njuni izpovedbi ter izpovedba tožnice v določenih podrobnostih tako podobne, da izkazujejo vnaprejšnje medsebojno dogovarjanje. Gre za neizkazan očitek, njuni povsem skladni izpovedbi neposrednih videnj in zaznanj, pa bi moralo sodišče prve stopnje ovrednotiti povsem drugače. Prav tako bi moralo sodišče izpovedbi toženke in priče C. C. presojati bolj kritično. Slednji namreč dogodka ni neposredno zaznal, ampak mu je o njemu povedala toženka (mati). Ravno iz njunih izpovedb je jasno, da sta se pred obravnavo dogovarjala o tem kaj bosta izpovedala. Tožnica nadalje izpostavlja, da je sodišče v celoti spregledalo navedbe toženke na drugi strani 2. pripravljalne vloge z dne 15. 3. 2022, v kateri je toženka priznala, da je posegla v posestno stanje in ga s posegom spremenila, pri čemer je navajala, da gre za bagatelni, neznaten poseg v spremembo posestnega stanja, ki nima ekonomskega pomena. Ob upoštevanju navedenega priznanja toženke, bi moralo sodišče prve stopnje sprejeti odločitev, da je motenje izkazano. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je kršilo 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je premalo kritično presojalo izpovedbe strank, prič in listinskih dokazov ter v sklepu ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, zaradi česar se sklepa ne da preizkusiti. Zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo zmotno materialno podlago.

3. Toženka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP1 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev sodišče druge stopnje v celoti sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja.

6. Pritožba prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da je premalo kritično presojalo izpovedbe strank in prič ter listinskih dokazov ter posledično kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno ne drži, pritožbena graja dokazne ocene prvostopnega sodišča pa tudi ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu jasno navedlo, da so se o izpovedovanju pred sodiščem pogovarjali tako tožnica in njeni priči, kot toženka in njena priča (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče pri tem ni prejudiciralo tožnice in njenih prič, ampak je ob podpori ostalih dokazov ocenilo, da sta izpovedi toženke in njene priče prepričljivejši in življenjsko bolj logični. Sodišče je skladno z 8. členom ZPP skrbno presodilo vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, jasno je obrazložilo, katera dejstva šteje za resnična in dokazana. Kot prepričljivo je ocenilo izpovedbo toženke in priče C. C., da so veje fig segale na toženkin balkon ter, da na del nepremičnine, ki ga uporablja tožnica niso stopili že par let in hkrati pojasnilo, zakaj je določene navedbe in trditve štelo za neupoštevne in izkustveno neprepričljive, in sicer izpoved tožnice in prič A. A. in B. B. o tem, da je toženka veje lomila tudi tako, da je vzela lestev in preko verige prišla na stran parcele 308, ki jo uporablja zgolj tožnica, prav tako izpovedbo tožnice in priče A. A., da je toženka polomila veje drevesa v globino 80 do 120 cm v del parcele 308, ki ga uporablja zgolj tožnica. Prvostopenjsko sodišče je o tem v 15., 16., 18. in 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno, ki se ji pritožbeno sodišče v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje, saj je celovita in vsebinsko prepričljiva. Iz obrazložitve sklepa se jasno razbere katera odločilna dejstva so bila glede na uporabljeno materialnopravno podlago upoštevana ter kakšni so bili razlogi za njih. Tako se kot neutemeljen izkaže tudi pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče med nesporna dejstva zapisati tudi dejstvo, da sta dogodek videli dve priči, saj izpovedi teh dveh prič nista bili prepričljivi, kar je bistveno za odločitev in ne, da sta dogodek videli. Poleg tega izpovedi tožnice in prič A. A. in B. B. o tem, da je toženka veje lomila tudi tako, da je vzela lestev in preko verige prišla na stran parcele 308, ki jo uporablja zgolj tožnica, nimajo opore v navedbah tožnice in jih zato ni mogoče upoštevati, ker z izvedbo dokazov, kot pravilno navaja prvostopenjsko sodišče, navedb strank ni mogoče nadomestiti. Pritožbenemu razlogovanju, da je treba izpoved C. C. presojati bolj strogo, ker ob dogodku ni bil navzoč, pa ni mogoče pritrditi, saj bi bila ta presoja na mestu le glede njegove izpovedi o dogodku, če bi jo sodišče upoštevalo pri odločitvi, pa je ni.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo toženkinega priznanja, da je posegla v posestno stanje in ga s posegom spremenila. Izpodbijani sklep tudi glede tega segmenta vsebuje zadostne argumente za preizkus. Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.

8. Glede pritožbenega očitka kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tovrstne trditve v pritožbi nekonkretizirane. Pritožba izrecno ne navaja, katero dejstvo se je napačno povzelo oziroma preneslo v sklep (ter iz katere spisovne listine) in ne pojasni zakaj bi bilo to pomembno za vsebino sklepa in kje so nasprotja v odločilnih dejstvih. Pritožnica s tem trditvenemu bremenu ni zadostila, iz vsebine pritožbenih očitkov pa izhaja, da prvostopenjskemu sodišču očita zmotno dokazno oceno, o čemer pa se je pritožbeno sodišče že izreklo.

9. Kot izhaja iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče kot materialno podlago uporabilo 24. (pojem posesti), 32. (rok za uveljavljanje sodnega varstva pred motenjem posesti), 33. (sodno varstvo), 34. (obseg sodnega varstva) in 36. člen (varstvo na temelju pravice do posesti) SPZ2. Tožnica pritožbo zaključuje s trditvijo, da je prvostopenjsko sodišče uporabilo zmotno materialno podlago, čeprav uvodoma navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravno podlago SPZ v 5. točki pravilno navedlo. Pritožbeni trditvi sta tako sami s seboj v nasprotju, zaključna trditev v pritožbi pa je tudi pavšalna (brez opredelitve, katere podlage sodišče ne bi smelo uporabiti oziroma bi jo moralo, pa je ni) in neutemeljena.

10. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine zadeve, da motenje posesti dela parcele 308, ki ga uporablja izključno tožnica, s (takšnim) lomljenjem posamičnih vej (ki so segale na toženkin balkon) ni izkazano ter da izvajanje posesti tožnice ni bilo v nikakršni meri ovirano oziroma oteženo, pritožbeno sodišče še dodaja, da je tovrsten poseg skladno z veljavno sodno prakso3 predstavljal zgolj neznatno (bagatelno) spremembo posestnega stanja, brez ekonomskega pomena. Slednje še dodatno pritrdi pravilnosti vsebinske odločitve prvostopenjskega sodišča. 11. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, skrbno in natančno obrazložena, pritožbene trditve pa neutemeljene. Glede na navedeno in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je zajeta v zavrnilnem delu izreka sklepa (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 3 VSL Sklep I Cp 3598/2010, VSL Sklep I Cp 3325/2005, VSL Sklep I Cp 2695/2011, ipd.