Jedro

Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev s stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 23. 4. 2014 in tožnici priznalo vse pravice iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi od 1. 5. 2014 do 29. 8. 2014. Presodilo je, da tožena stranka ni utemeljila prenehanja potrebe po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ker samo sprememba naziva delovnega mesta ne utemeljuje poslovnega razloga. Glede na določbe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT, Ur. l. RS, št. 60/2007 in naslednji) je tožena stranka morala imeti pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, to pooblastilo pa je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela tožnica. Vsebina dela tega pooblaščenca se ni spreminjala.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Izhajalo je iz tega, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudba nove pogodbe posledica organizacijskega razloga, saj je s 1. 5. 2014 prišlo do združitve Sektorja za korporativno varnost in nadzor in Službe za skladnost poslovanja, zato je bil poslovni razlog, ne glede na vsebino dela pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, dokazan. Drugačna organizacija v obliki združitve posameznih služb po presoji sodišča druge stopnje utemeljuje odpoved prejšnjih pogodb o zaposlitvi in ponudbo novih.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je vse do 1. 5. 2014 opravljala naloge pooblaščenke, samostojno in neodvisno, bila odgovorna upravi banke in se narava dela pooblaščenca tudi po 1. 5. 2014 ni spremenila. Zatrjuje, da je bila reorganizacija v obliki združitve sektorjev namenjena zaposlitvi A. A. na delovnem mestu pooblaščenke. Delovno mesto se v resnici ni ukinilo, pa tudi sprememb zakonodaje, ki jih je tožena stranka navajala kot glavni razlog za odpoved, ni bilo.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, v nadaljevanju pa zgolj navede, da uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodbe ne bilo mogoče preizkusiti in ker naj bi bil izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v obrazložitvi oziroma ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Na podlagi tako pavšalnega očitka izpodbijane sodbe z vidika zatrjevane bistvene kršitve ni mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila tožnica do podane odpovedi z dne 23. 4. 2014 zaposlena na delovnem mestu svetovalke za preprečevanje pranja denarja v Službi za skladnost poslovanja. S 1. 5. 2014 je tožena stranka izvedla reorganizacijo z združitvijo Sektorja za korporativno varnost in nadzor in Službe za skladnost poslovanja. V novonastalem Sektorju za korporativno varnost, skladnost in nadzor, ki je nastal z združitvijo, delovnega mesta svetovalca za preprečevanje pranja denarja ni bilo več, bilo pa je sistemizirano novo delovno mesto pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. To delovno mesto je tožena stranka ponudila A. A., dotedanji direktorici Službe za skladnost poslovanja, tožnici pa je bilo ponujeno delovno mesto samostojni sodelavec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Obe sta ponudbo nove pogodbe po odpovedi prejšnje sprejeli. Tožnici je bilo s 1. 5. 2014 preklicano pooblastilo, ki ga zahteva ZPPDFT in s tem dnem podeljeno A. A. 9. Po 1. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Organizacijska sprememba, kot je združitev posameznih služb ali sektorjev, predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog, če zaradi tega pride do spremembe delovnih mest; ta je ob združitvi organizacijskih enot običajno potrebna, da se delodajalec izogne podvajanju določenih nalog in se več prejšnjih delovnih mest nadomesti z enim novim (1), ali pa če se določena delovna mesta ukinejo, ker se delo teh delovnih mest porazdeli na druga delovna mesta (2). Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta (3).

10. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka ukinila delovno mesto svetovalca za preprečevanje pranja denarja in v novem sektorju oblikovala novo delovno mesto pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Gre za spremembo organizacijske narave, ki pa sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ni namreč nepomembno, kaj konkretno je taka organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrsto okoliščin, s katerimi je utemeljilo presojo o neutemeljenosti odpovednega razloga (nepojasnjeno spremembo zakonodaje, ki naj bi narekovala spremembo sistemizacije, domala enako vsebino del z minimalnimi, nebistvenimi razlikami na delovnih mestih pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in svetovalca za preprečevanje pranja denarja, ponudbo nove pogodbe na delovnem mestu pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma delavki, ki dotlej ni imela pooblastila po ZPPDFT, odvzem tega pooblastila tožnici itd.). Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da za zakonitost odpovedi zadošča organizacijska sprememba, ne glede na dejansko vsebino dela, je sodišče druge stopnje te okoliščine neutemeljeno štelo za nepomembne in zato na pritožbene navedbe v zvezi z njimi ni vsebinsko odgovorilo. Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko odgovoriti tudi na ostale pritožbene navedbe in zavzeti stališče do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (oziroma odločitve sodišča prve stopnje) tudi z vidika navedenih okoliščin.

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Za tak primer, ki pa ni enak obravnavanemu, je šlo v zadevi VIII Ips 69/2013 z dne 2. 9. 2013, na katero se sklicuje tudi sodišče druge stopnje

(2) Prim. VIII Ips VIII Ips 209/2007 z dne, VIII Ips 141/2013 z dne 9.12. 2013 itd. (3) Prim. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016.