Up-130/97

13.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. N. iz L., ki ga zastopa I. K., odvetnica v T. na seji senata dne 13. maja 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. N. zoper sklep in odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In-359/95 z dne 21.4.1997 se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen pritožnikov ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe ter hkrati zavrnjen njegov predlog za odlog izvršbe in kot datum deložacije določen 15.5.1997. Pritožnik navaja, da se je po izvršilnem naslovu dolžan izseliti iz dosedanjega stanovanja v roku 30 dni potem, ko mu bo Mestna občina Ljubljana kot pravni naslednik Občine Šiška priskrbela drugo ustrezno primerno stanovanje. Njegova obveznost je torej pogojena z obveznostjo Mestne občine Ljubljana. Le-ta je pritožniku ponudila stanovanje, ki pa ga ni sprejel, ker je menil ,da ni primerno stanovanje. Zato bi po njegovem mnenju moralo izvršilno sodišče postopek prekiniti in počakati do konca pravdnega postopka v katerem se bo odločilo o primernosti ponujenega stanovanja. Izvršilno sodišče pa je kljub jasnim stališčem Vrhovnega sodišča (na primer v sodbi št. II Ips-39/94) in Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-43/97 samo odločilo, da je ponujeno stanovanje primerno. S tem naj bi kršilo pritožnikovo pravico do enakega pravnega varstva in zaupanja v pravo (22. in 2. člen Ustave) oziroma njegovo pravico, da o primernosti ponujenega stanovanja odloča sodišče v pravdnem postopku.

2.Pritožnik še navaja, da mu je Mestna občina Ljubljana ponudila drugo stanovanje, ki ga je že pred vložitvijo ustavne pritožbe kot primernega tudi sprejel. Kljub temu pa predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in zavzame stališče glede spornih pravnih vprašanj: ali je že potekel paricijski rok za izpolnitev njegove obveznosti in ali je izvršilno sodišče pristojno za odločanje o primernosti stanovanja. Predlaga tudi zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa, saj naj bi s prisilno izselitvijo pretrpel tako materialno kot tudi ogromno in nepopravljivo nematerialno škodo.

3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tudi za vložitev ustavne pritožbe kot pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin mora torej pritožnik izkazati pravni interes.

4.S sprejemom ponujenega stanovanja pravovarstvena potreba (pravni interes) pritožnika za ustavno pritožbo ni več podana.

Tudi če bi Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v novo odločanje, se pravni položaj pritožnika ne bi spremenil, zgolj ugotavljanje njegove nezakonitosti pa bi bilo zato za pritožnika samega brez učinka.

Pritožnik se je po pravnomočni sodbi na podlagi 155. člena Stanovanjskega zakona dolžan izseliti iz stanovanja. Sprejel je ponujeno drugo primerno stanovanje, ki mu ga je priskrbela Mestna občina Ljubljana, kot zavezanka po isti sodbi. O pravnih vprašanjih, ki jih navaja pritožnik je Ustavno sodišče odločilo že z odločbo v postopku za oceno ustavnosti Stanovanjskega zakona, ki je na pritožnikovo pobudo tekel pod št. U-I-43/97.

Glede na spremenjene okoliščine (sprejem ponujenega primernega stanovanja) pa ima pritožnik možnost v izvršilnem postopku (ponovno) predlagati odlog izvržbe (63. člen ZIP).

5.Ker pravni interes pritožnika ne obstoji, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata:

mag. Janez Snoj