Jedro

Sodnik posameznik istega sodišča je imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče po sodniku zavrglo pritožbo P. I. zoper sklep istega sodišča opr. št. Srg 2016/45317 z dne 21.10.2016, ki ga je izdala sodna referentka. Tako je odločilo, ker mu je odreklo pravni interes za pritožbo, saj z njo glede na to, da je bila vsebina izpodbijanega sklepa v prid pritožniku (s sklepom je bilo namreč odločeno o izbrisu obremenitve pritožnikovih poslovnih deležev) v pritožbenem postopku zase ne bi mogel izposlovati ugodnejšega pravnega položaja.

2. Navedeni sklep je s pritožbo izpodbijal družbenik P. I. Sodniku prvostopenjskega sodišča je očital nepristojnost za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bi pritožbo moral predložiti v reševanje pristojnemu višjemu sodišču. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep Srg 2016/45317 z dne 21.10.2016, s katerim je bilo odločeno o izbrisu obremenitev poslovnih deležev pritožnika v družbi I. I. d.o.o., je bila skladno z drugim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) pristojna izdati sodna referentka. Zoper odločitev sodnega referenta pa je po drugem odstavku 11. člena ZSReg dovoljena pritožba, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča. Preden pa sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora najprej preveriti, ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena. ZSReg nima določb o tem, kdaj je pritožba nepravočasna, nepopolna in nedovoljena. Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, pa se po njegovem 19. členu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo nepravdni postopek. Če tudi Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) teh vprašanj ne ureja, pa se po njegovem 37. členu smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP pa je pritožba nedovoljena, ne le, če jo je vložila oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, kot to zmotno meni pritožnik, pač pa tudi v primeru, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Prav slednjega pa mu je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom odreklo. Z razlogi za nepriznanje pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodne referentke z dne 21.10.2016, pritožbeno sodišče v celoti soglaša in teh razlogov (povzetih že v 1. točki obrazložitve tega sklepa) pritožnik s pritožbo ne izpodbija.

6. Iz zgoraj opisanega postopka odločanja o pritožbi zoper sklep sodnega referenta torej izhaja, da je sodnik posameznik istega sodišča imel pristojnost za odločanje o pritožbi zoper sklep sodne referentke v drugem odstavku 11. člena ZSReg. Sicer pa tudi iz dikcije 1. točke 39. člena ZSReg, po kateri sodišče druge stopnje lahko zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, „če tega ni storilo registrsko sodišče“, logično izhaja, da tudi v primeru pritožbe zoper sklep sodnika registrskega sodišča pritožbo lahko kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno zavrže že samo registrsko sodišče. 7. Tako se pokaže, da izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

8. Pritožnik s pritožbo uveljavlja tudi plačilo stroškov postopka, ki pa jih ni konkretiziral skladno z drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg, zato je odločitev pritožbenega sodišča o njih odpadla. Tudi sicer pa mu povračilo stroškov ne gre, ker po prvem odstavku 18. člena ZSReg vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.