Jedro

Tožnica tožbe ni umaknila, ker bi toženka izpolnila zahtevek, to je podala pisni preklic poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, pač pa zaradi seznanitve z dejstvom, da bo/je poziv za unovčitev garancije s strani toženke neuspešen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi (1. točka izreka), tožeča stranka pa je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.109,40 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo toženke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne, oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa toženki naloži v plačilo pravdne stroške tožnice, po poteku 15 – dnevnega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je s predmetno tožbo od toženke zahtevala, da v roku 15 dni poda pisni preklic svojega poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, podanega dne 30. 11. 2010 pri B. d.d.. Tekom postopka je tožnica po svojem pooblaščencu na B. d.d., naslovila dopis z dne 20. 06. 2011, v katerem je podala razloge, ki onemogočajo veljavno unovčitev bančne garancije, B. d.d., pa je tem razlogom sledila ter pravdni stranki z dopisom z dne 27. 06. 2011 obvestila, da bančne garancije ne bo izpolnila, saj je zahteva za njeno izpolnitev izdana po izteku njene veljavnosti. Tožnica je zatem umaknila tožbo in podala izjavo o odpovedi tožbenemu zahtevku, hkrati pa sodišču prve stopnje predlagala, da ustavi predmetni postopek in toženki s sklepom naloži v plačilo potrebne stroške postopka (list. št. 88).

6. Čeprav pritožba odločitve sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (1. točka izreka) ne izpodbija, pritožbeno sodišče kljub temu pojasnjuje, da je tožnica v predmetni pravdi ne glede na njeno hkratno izjavo o odpovedi tožbenemu zahtevku podala zgolj umik tožbe. Odpoved tožbenemu zahtevku mora biti namreč nepogojna, izrecna in jasna, tožnica pa je v konkretnem primeru sodišču prve stopnje predlagala, naj ustavi postopek in stroške postopka naloži v plačilo toženki, kar kaže na njeno voljo po umiku zahtevka, pri čemer se je toženka z umikom strinjala. Poleg tega je enostranske izjave treba razlagati na manj obremenjujoč način za tistega, ki je izjavo dal, pri čemer je manj obremenjujoč način v tem primeru zagotovo umik tožbe, saj nima učinka »ne bis in idem«, prav tako pa ne implicira avtomatsko naložitve pravdnih stroškov stranki, ki je v pravdi propadla oziroma se je tožbenemu zahtevku odpovedala (A. Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 86, 87).

7. Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V konkretnem primeru je tožnica umaknila tožbo takoj po tem, ko je od B. d.d., prejela dopis z dne 27. 06. 2011, iz katerega je izhajala odločitev banke, da bančne garancije ne bo izpolnila. To pomeni, da tožbe ni umaknila, ker bi toženka izpolnila zahtevek, to je podala pisni preklic poziva za delno unovčitev bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku št. 053263/0, pač pa zaradi seznanitve z dejstvom, da bo/je poziv za unovčitev garancije s strani toženke neuspešen.

8. Ker torej ne gre za izjemo iz 158. člena ZPP, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno naložilo tožnici, da povrne pravdne stroške toženke. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je toženka svoje stroške pravočasno priglasila z vlogo z dne 11. 10. 2011 (7. odstavek 163. člena ZPP), iz stroškovnika (list. št. 95) pa je tudi razvidno, katere (vse) stroške ji je sodišče prve stopnje priznalo. Izpodbijani sklep je torej v tem delu mogoče preizkusiti in zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v 2. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi z 2. točko 165. člena ZPP).