Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Obravnavana zadeva je odškodninska. Škodni dogodek pa se nanaša na protipravno ravnanje tožene stranke v času prepovedi razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vračila (88. člen Zakona o denacionalizaciji; v nadaljevanju ZDen). Zaradi ravnanja toženke je bil namreč na stavbnem zemljišču, glede katerega je bil vložen zahtevek za vračilo, zgrajen objekt. Zato je bil zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavrnjen. Namesto tega je bila pravnim naslednikom denacionalizacijskega upravičenca priznana odškodnina po ZDen. Tožnica, kot ena izmed dedinj, v višini svojega deleža uveljavlja odškodninski zahtevek iz dveh naslovov. Najprej zato, ker odškodnina v denarju ne dosega tržne vrednosti nepremičnega premoženja. Nato pa zato, ker je bila prikrajšana tudi za zahtevek na podlagi 72. člena ZDen, ki po razlagi _a contrario_ predstavlja podlago za plačilo nadomestila v času od uveljavitve ZDen do vračila v denacionalizacijskem postopku.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku zaradi manjše vrednosti vrnjenega premoženja v odškodnini v primerjavi s premoženjem, kakršno bi tožnici pripadlo v naravi, ugodilo. Zavrnilo pa je njen zahtevek v delu, v katerem zahteva protivrednost nadomestila, ki bi ji brez protipravnega ravnanja toženke pripadlo na podlagi ustaljene razlage 72. člena ZDen.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 34.667,00 EUR, od tega zneska obračunati in plačati davek ter tožnici izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2011 do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je v primeru, da tožena stranka poda pravočasen ugovor, da naj tožeča stranka dokaže, da bi se nepremičnini v skladu s prostorskimi akti sploh lahko uporabljali za odplačno oddajanje parkirišča v najem, dokazno breme glede dokazovanja (ne)zmožnosti uporabe nepremičnin kot plačljivega parkirišča na tožeči ali na toženi stranki?; 2) Ali je višje sodišče pravilno zaključilo, da je bilo na toženi stranki procesno dokazno breme glede tega, da tožeča stranka nepremičnin v skladu s prostorskimi akti ne bi mogla oddajati v najem kot parkirišče?; in 3) Ali je glede na ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni dokazala, da bi v skladu s prostorskimi akti nepremičnini lahko oddajala v najem kot parkirišče, pravilna odločitev višjega sodišča o ugoditvi tožbenemu zahtevku brez dopolnitve dokaznega postopka z izvedencem, ki je izpovedal, da prostorskih aktov sploh ni preverjal? Predlagateljica je navajala, da tožnici ni mogoče priznati odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpela zato, ker ni mogla opravljati nečesa, česar skladno z veljavnimi predpisi ne bi smela. Predlagateljica je v pripravljalni vlogi utemeljila, da bi predmetno parkirišče potrebovalo gradbeno in uporabno dovoljenje, zato bi izvedenec moral preveriti vsebino prostorskih aktov. Prepričana je, da predlagateljica parkirišča ne bi mogla vzpostaviti zakonito in ga oddajati v najem. Sklicuje se na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 291/2014 in II Ips 66/2017. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).