Jedro

Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.

Izrek

I. Pritožba pooblaščencev oškodovanca kot tožilca C., d.o.o. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec kot tožilec C., d.o.o. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer stroške obdolženih A. A. in pravne osebe B., d.o.o. ter stroške in izdatke njunih zagovornikov ter sodno takso v višini 420,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolžena A. A. in pravno osebo B., d.o.o. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo storitve kaznivih dejanj, in sicer obdolženega A. A. kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), opisanega pod točko 1 izreka napadene sodbe, in obdolženo pravno osebo B., d.o.o. kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena in členom 42 KZ-1 ter v zvezi s 3. točko 4. člena in 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD), opisanega pod točko 2 izreka napadene sodbe. Po drugem v zvezi s tretjim odstavkom 96. člena ZKP je oškodovanec kot tožilec C., d.o.o. dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP od dne 18. 11. 2019 dalje, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani in ustrezno sodno takso, stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP do dne 18. 11. 2019, bremenijo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP). Po drugem v zvezi s tretjim odstavkom 96. člena ZKP je oškodovanec kot tožilec C., d.o.o. dolžan plačati potrebne izdatke obdolženca A. A., potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika in potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke obdolžene pravne osebe B., d.o.o., odvetnice od dne 18. 11. 2019 dalje, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani, medtem ko potrebni izdatki obdolženca A. A., potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika in potrebni izdatki in nagrada pooblaščenke obdolžene pravne osebe B., d.o.o., odvetnice do dne 18. 11. 2019, bremenijo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP). Po tretjem odstavku 106. člena ZKP se oškodovanca C., d.o.o. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom, napoti na pravdo.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter napadeno sodbo razveljavi in vrne v ponovno sojenje.

3. Na pritožbo pooblaščencev oškodovanca kot tožilca sta podala odgovora zagovornik obdolženega A. A., s katerim pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje; ter pooblaščenka pravne osebe B., d.o.o., s katerim pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

5. Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, saj v napadeni sodbi pogreša razloge o odločilnih dejstvih oziroma navaja, da so ti razlogi popolnoma nejasni in v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Razen tega pa je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti pa tudi niso nejasni ali v nasprotju sami s seboj in z izvedenimi dokazi. Iz obrazložitve pritožbe namreč izhaja, da pritožnik v okviru uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožnik namreč problematizira katerega ponudnika kot proizvajalca je obdolženi navedel v svoji ponudbi, saj je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ni dobavil stroj E. E. M860, ki je prestal ECB test, C., d.o.o. je dostavil stroj X EC900, ki pa ni izpolnjeval tehničnih zahtev, saj ni imel opravljenega 100 % ECB testa, pri čemer se sklicuje na ugotovitve izvedenca D. D., ki je ugotovil, da dobavljeni stroj nima nobenih oznak modela, proizvajalca, porekla in vgrajene programske opreme, po kateri bi ga bilo možno identificirati, pri čemer ni dopuščal možnosti, da so dobavljeni stroji verzija stroja E. E. M860. Pri tem posebej opozarja, da je bil razpisni pogoj C., d.o.o. jasen, in sicer so zahtevali stroj, ki je imel opravljen 100 % ECB test evro detekcije, objavljen na seznamu ECB. Ker dobavljen stroj takšnega testa ni imel, je C., d.o.o. nastala nepredstavljiva škoda.

6. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo ugotovitve izvedenca D. D., te ugotovitve pa nikakor niso v nasprotju z njegovim mnenjem, kot to skuša prikazati pritožba, ki se sicer ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo glede ugotovitev izvedenca. Iz razlogov napadene sodbe pa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo obdolženčevo ponudbo in jo tudi ustrezno obrazložilo. Pri tem pa je potrebno opozoriti na ugotovitve izvedenca D. D., ki je ob pregledu ponudbe ugotovil, da iz nje ne izhaja, kdo je proizvajalec ponujenega stroja, kar sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, zato tudi ne more biti govora, da so razlogi napadene sodbe v nasprotju z ugotovitvami izvedenca. Iz samega sporazuma, na katerega se sklicuje pritožba, ne izhaja, da bo obdolžena pravna oseba dobavila oškodovancu kot tožilcu stroje E. E. , ampak da bo dobavila stroje iz sklopa 1 ponudbe v skladu s tehničnimi zahtevami naročnika, navedenimi in razvidnimi iz razpisne dokumentacije naročnika, pri čemer nikjer ni naveden dejanski proizvajalec strojev. Prav tako ni prezrlo, da je slika ponujenega stroja praktično enaka dobavljenim strojem ter se pri tem sklicevalo na izvedenca, ki je ugotovil, da gre za minimalna odstopanja med prikazanim in dobavljenim strojem, ki pa so lahko posledica prilagoditve evropskemu trgu in valuti EUR. Pritrditi pa tudi ni pritožbi, ki se sklicuje na to, da je obdolženi v ponudbi navajal tehnične specifikacije stroja M860 E., saj niti ne konkretizira katere specifikacije so bile v ponudbi navedene. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitve izvedenca pravilno povzelo, saj je dejansko izvedenec ugotovil, da gre pri obeh strojih za izdelavo istega proizvajalca in da ne more izključiti enako osrednjo funkcionalnost. Nesporno je tudi, da je dobavitelj oziroma proizvajalec dobavljenih strojev X jamčil, da imajo stroji opravljen ECB test, kar je tudi obdolženi povedal v svojem zagovoru. Izveden dokazni postopek pa je tudi potrdil, da je tako obdolženčeva družba kot družba E. poslovala s kitajskim proizvajalcem strojev X, ki svoje stroje za štetje in preverjanje bankovcev dobavlja različnim končnim distributerjem, ki jih ti tržijo pod svojim imenom. Družba E. je v kritičnem času nehala prodajati stroje za štetje in preverjanje bankovcev proizvajalca X in slednjega obvestila, da se lahko za nadaljnjo prodajo strojev obrnejo na obdolženčevo pravno osebo, kar potrjujejo tudi listine spisa, in sicer dopisi družbe E.. Obdolženi je sicer v svojem zagovoru povedal, da so ga v družbi E. napotili na X in tako je prišlo do nabave strojev pri slednjem. Iz navedenega pa jasno izhaja, da je obdolženčeva družba kontaktirala z družbo E., tako slednja kot obdolženčeva pa s kitajsko družbo X. Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov. Zato pritožba, ki te ugotovitve izvedenca prezre in skuša sodišču prve stopnje pripisati napačno povzemanje izvedenskega mnenja, ne more biti uspešna, tudi ko se sklicuje na test ECB, ki ni bil uvrščen na seznam. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da so dobavljeni stroji prestali ECB test, sicer s strani drugih distributerjev oziroma proizvajalcev, kasneje pa tudi neposredno s strani družbe X, ter da se lahko tudi tretja oseba sklicuje na katerokoli napravo, ki je objavljena na seznamu ECB, ki jo sam trži sicer pod drugim imenom, v kolikor ima ta ustrezna potrdila proizvajalca. Zato so vse pritožbene navedbe, ki trdijo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, neutemeljene, saj je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so razlogi napadene sodbe jasni in niso sami s seboj v nasprotju, prav tako pa ne v nasprotju z izvedenimi dokazi, kot to izhaja iz zgoraj obrazloženega. Sodišče prve stopnje je v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev predlaganih dokazov, kot to izhaja iz točke 5 napadene sodbe, zato so pomisleki pritožbe v tej smeri neutemeljeni. Obrazložitev sodbe je namreč potrebno gledati kot celoto, iz te pa jasno izhaja odločitev sodišča zakaj je zavrnilo predlagane dokaze. Zato pritožba zagovornika, ki uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ne more biti uspešna, saj je očitno, da pritožnik graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, s katero ne soglaša. 7. Tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zagovor obdolženca in izvedene dokaze pa pravilno ocenilo ter na tej podlagi obdolženca in obdolženo pravno osebo, utemeljeno oprostilo obtožbe. Takšno svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo. Zato pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ter le še glede na pritožbene navedbe pooblaščenca dodaja:

8. Pritožnik se sklicuje na zavrnjene dokaze, ko skuša prepričati, da je zaradi njihove neizvedbe dejansko stanje v obravnavani zadevi napačno in zmotno ugotovljeno, obdolženi namreč C., d.o.o. ni dobavil dogovorjenih strojev, ampak stroj X, ki je bil prikazan na sliki, čeprav je v prodajo ponujal stroje proizvajalca E..

9. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Izveden dokazni postopek je namreč pokazal, da je družba E. do leta 2013 bila prodajalka strojev X, ki jih je le opremila s svojo oznako, v času, ko pa je obdolženčeva pravna oseba dobavljala sporne stroje, pa E. več le teh ni prodajal, kot to izhaja iz dopisov E.. Prav iz tega razloga se je obdolženi obrnil direktno na proizvajalca X, kjer je tudi kupil stroje za C., d.o.o., stroj pa je bil tudi predstavljen na sliki razpisne dokumentacije. Trditve pritožbe, da je obdolženi ponujal na prodaj stroj proizvajalca E., niso utemeljene in jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da obdolženi ni predložil slike stroja E., ampak sliko stroja X, ki ga je C., d.o.o. tudi dobavil, s tem da se prikazani stroj z dobavljenim strojem razlikuje le po številu funkcijskih tipk, ki pa predstavljajo le način izbiranja delovanja, kot je to pojasnil izvedenec, kar pa ni nebistveno, kot skuša prikazati pritožba, ko trdi, da je tudi zaradi te razlike pri obdolžencu podan naklep za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ker je izveden dokazni postopek potrdil, da obdolženi C., d.o.o. ni ponujal strojev proizvajalca E., niti na sliki ni prikazan stroj slednjega, so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene in ne prepričajo, saj pritožnik v bistvu podaja lastno oceno izvedenih dokazov. Tudi izvedenec ni ugotovil bistvene razlike med prikazanim in dobavljenim strojem. Zato je pritrditi zagovoru obdolženca, da je dobavil prav tiste stroje, ki jih je ponujal v ponudbi. Razen tega pa je iz dela dokumentacije razbrati, da se ponudba nanaša na proizvajalca X, kar pritožba prezre. Zato ne more biti uspešna pritožba niti ko trdi, da je obdolženi C., d.o.o. ponujal stroje proizvajalca E., saj ta sploh ni proizvajalec strojev, kot že navedeno, ampak le prodajalec, kot to izhaja iz podatkov kazenskega spisa. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da izveden dokazni postopek ni potrdil, da bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, pravilen. Sodišče je namreč sledilo ugotovitvam izvedenca, da proizvajalec X zelo verjetno nastopa kot OEM proizvajalec, ki svoje naprave za štetje in preverjanje bankovcev dobavlja različnim drugim proizvajalcem in distributerjem, ki jih ti nato tržijo pod svojimi tržnimi imeni in da lahko samo proizvajalec stroja, v obravnavanem primeru X, da distributerju izjavo, da so določeni stroji ustrezno testirani oziroma izpolnjujejo pogoje ECB. S takšno garancijo pa je obdolženi ob prejemu strojev tudi razpolagal. 10. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno prišlo do zaključka, da izveden dokazni postopek ni potrdil preslepitvenega namena kot zakonskega znaka obdolžencu in obdolženi pravni osebi očitanega kaznivega dejanja. Iz potrdila družbe X pa izhaja, da je obdolžena pravna oseba njihov uradni dobavitelj, prodajalec in servisni partner dobavljenih strojev. Zato obdolženi tudi ni imel nobenega utemeljenega razloga, da ne bi verjel proizvajalcu X, da gre za OEM verzijo stroja, za katerega je opravljen test ECB, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, saj iz dobavnic nedvomno izhajajo serijske številke dobavljenih strojev, ki se gibljejo od 80060100 dalje ter iz potrdila družbe X, zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da izveden dokazni postopek ni potrdil tega, kar obtožba očita obdolžencu. Glede na navedeno gre tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi lahko zgolj za civilnopravno razmerje med obdolžencem oziroma obdolženo pravno osebo in C., d.o.o. Pri tem pa ni spregledati tudi dejstva, da ob prevzemu strojev C., d.o.o. ni ugotovila nobene nepravilnosti in je stroje tudi uporabljala tako za štetje denarja kot detektor bankovcev, vse dokler je konkurenčni ponudnik, ki ni bil izbran na razpisu, opozoril, da dobavljeni stroji niso pravi. Zato je C., d.o.o. prenehala uporabljati stroje za detektor bankovcev, še danes pa jih uporablja za štetje denarja in strojev kljub razvezi pogodbe oškodovani družbi ni vrnila. Res je sicer, kar navaja pritožba, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje vsebuje vse njegove zakonske znake, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obdolžencu ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanja. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je obdolženi izpolnil vse zakonite znake očitanega kaznivega dejanja, da je ravnal s preslepitvenim namenom in z direktnim naklepom, ni utemeljena, saj je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in v napadeni sodbi ustrezno obrazložilo zakaj temu ni tako.

11. Izveden dokazni postopek je pokazal, da je obdolženi za dobavo strojev najel kredit, za katerega je zastavil lastni nepremičnini, da je dobavljene stroje X plačal, da se je C., d.o.o. pred plačilom strojev seznanila s stroji, nato pa jih tudi uporabljala brez reklamacij oziroma trditvami, da ji niso bili dobavljeni ustrezni stroji. Da je obdolženi stroje nabavljal transparentno pri X, izhaja tudi iz njegovih e-sporočil in kontaktov s C., d.o.o., pred samo dobavo, s katerim je C., d.o.o. obveščal, da so stroji na poti iz Kitajske. Glede na navedeno zato ne more biti govora o preslepitvenem namenu obdolženca, prav tako pa ne o pridobitvi premoženjskopravne koristi oziroma o povzročitvi škode C., d.o.o., na način, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je zaključilo, da obstoj in višina očitane premoženjske koristi na strani obdolženega in obdolžene pravne osebe, nista izkazani, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje obdolženega in obdolženo pravno osebo utemeljeno oprostilo obtožbe, kar je sicer v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na te razloge v preostalem sklicuje. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, ni bilo nobene potrebe po dopolnitvi dokaznega postopka. Zaradi zavrnitve predlaganih dokazov po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje ni bilo ne zmotno ne nepopolno ugotovljeno in so vsi pomisleki pritožbe v tej smeri neutemeljeni. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo prvostopni oprostilni izrek, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Glede na navedeno, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev, je o pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 96. člena ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.