Jedro

Izpolnjeni so pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje za azil kot očitno neutemeljene, saj je iz same prošnje za azil razvidno, da prosilcu za azil ne grozi preganjanje v smislu ZAzil (2. alineja 2. odstavka 35. člena ZAzil).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27.8.2007, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 1. in 2. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB2, Uradni list RS, št.1/2006) zavrnila tožnikovo prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka) in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je navedla za svojo odločitev. Tožena stranka je ugotovila vse okoliščine, potrebne za odločanje v primerih, ko je že iz tožnikove vloge očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil oziroma če njegova prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja. Tožnik je kot edini razlog za zapustitev izvorne države navedel strah, da bi se mu maščeval mož njegove bivše žene, ker ga je zaradi ljubosumnosti pretepel. To pa pomeni, da v izvorni državi ni bil preganjan zaradi rase, vere ali narodne pripadnosti oziroma pripadnosti določeni skupini ali zaradi drugih razlogov, relevantnih za priznanje azila v Republiki Sloveniji po določbah ZAzil, Ženevski konvenciji ali Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin in tega niti ne zatrjuje. Tožnik zatrjevanih groženj po njegovih navedbah tudi ni prijavil organom oblasti v izvorni državi. Pred prihodom v Slovenijo je tožnik pet dni bival v Italiji, kjer ni zaprosil za azil. Dejanja prosilca za azil, ki potrebuje zaščito zaradi preganjanja, so že po naravi izključno usmerjena v pridobitev azila. Tožena stranka je zato pravilno pojasnila, da prosilec za azil, ki potrebuje zaščito zaradi preganjanja, zaščito poišče v prvi varni državi, do katere pride. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj ni ugodilo tožnikovemu predlogu, da ga zasliši. Tožnik s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje. Smiselno ponovi tožbene navedbe, da je bil prisiljen pobegniti iz izvorne države, saj je bil izpostavljen grožnjam moža njegove bivše žene, ki ga je tožnik pretepel. Iščejo pa ga tudi prijatelji oškodovanca in njegovih sedem bratov, ki se mu želijo maščevati in mu grozijo s smrtjo. Na zaslišanju bi potrdil ta dejstva in je že zaradi tega, ker ga sodišče ni zaslišalo, potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

V obravnavani zadevi je bila tožnikova prošnja za azil zavrnjena v t.i. pospešenem postopku, po katerem pristojni organ odloča, če ugotovi katerega od izrecno določenih razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil. V takem primeru organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, ne da bi v postopku ugotavljal, ali prosilec za azil izpolnjuje pogoje za priznanje azila v Republiki Sloveniji. Po določbah 2. odstavka 35. člena ZAzil, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev, pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (1. alinea) in tudi, če je iz prosilčeve prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje (2. alinea). ZAzil v 36. členu določa, da se za zavajanje oziroma zlorabo postopka šteje tudi lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec za azil sklicuje (2. alinea). Za zavrnitev tožnikove prošnje za azil kot očitno neutemeljene zadostuje, da je podan že eden od razlogov, taksativno navedenih v določbah 2. odstavka 35. člena oziroma 36. člena ZAzil in so v takšnem postopku pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na tak razlog.

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Azil je oblika zaščite, ki se daje tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu beguncev in Protokolu o statusu beguncev (Ženevska konvencija, Uradni list RS-MP, št. 9/92), in sicer zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali pripadnosti določenemu političnemu prepričanju. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov predloženih spisov tožnik ni zaprosil za zaščito v Republiki Sloveniji iz razlogov, določenih v Ženevski konvenciji in njegov strah pred preganjanjem tudi ni osnovan na navedeni podlagi, kar tudi sam zatrjuje. V prošnji za azil je izrecno izpostavil le spor zasebne narave (grožnje moža njegove bivše žene in njegovih bratov, ker je moža bivše žene iz ljubosumja pretepel), ki ga je sam povzročil in tudi zatrjeval, da njegov strah pred preganjanjem izvira iz tega spora. Glede na dejansko stanje obravnavanega primera, so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje za azil kot očitno neutemeljene, saj je iz same prošnje razvidno, da prosilcu za azil ne grozi preganjanje v smislu ZAzil (2. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil).

Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu, ker prvostopno sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika (glavna obravnava). V obravnavanem primeru izdaja sodbe brez glavne obravnave ni ravnanje v nasprotju z določbami ZUS-1 (4. odstavek 75. člena). Za odločanje po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil je pomembna okoliščina, da je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje. Ta okoliščina pa je bila glede na že navedeno v upravnem postopku ugotovljena. Tožnik pa niti v tožbi niti v pritožbi ni navedel drugih razlogov ali okoliščin oziroma ponudil dokazov, ki bi kakorkoli vplivali na drugačno vsebino njegove prošnje za azil oziroma ni navedel, v čem bi lahko s svojimi nadaljnjimi izjavami dokazoval nasprotno.

Sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, zato na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni mogoče z uspehom uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ker zatrjevani dopustni pritožbeni razlogi in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1 in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.