Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob tem je treba upoštevati tudi, da je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku in če dolžnik v ugovoru izpodbija njegov obstoj, v takšnem primeru ta okoliščina zadošča za utemeljenost ugovora.
Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi opr. št. Ig 1 z dne 31.5.2007 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v II. točki izreka; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri glede na dolžnikove navedbe v ugovoru, češ da mu ni znano, kaj se mu sploh zaračunava, navaja, da je dolžniku kljub pomanjkljivemu opisu na računu to dobro znano. V nadaljevanju opisuje svoje razmerje z dolžnikom: da je bil ta v januarju 2004 zaposlen pri upniku, da je izdal fakture pod upnikovim imenom in je bilo dogovorjeno, da se mu na prodajne cene prizna popust; da je pri izračunu popusta prišlo do napake in da je zato bila izdana faktura 215/04, ki jo je dolžnik zavrnil, vendar ne zaradi nestrinjanja z njegovo vsebino, pač pa, ker da mu upnik dolguje najemnino za poslovni prostor in nekaj preveč zaračunanih artiklov.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Ugovor, ki ga vloži zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Ob tem pa morajo biti dokazno podprta dejstva pravno relevantna, torej takšna, da bi na njihovi podlagi v sledeči pravdi prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (tako: načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999). Ob tem pa je treba upoštevati tudi, da je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku in če dolžnik v ugovoru izpodbija njegov obstoj, v takšnem primeru ta okoliščina zadošča za utemeljenost ugovora. In ravno takšen ugovor je v obravnavanem primeru tudi po mnenju pritožbenega sodišča vložil dolžnik; v zvezi z računom št. 215/04, ki predstavlja v tem postopku verodostojno listino in na katerem je navedeno: „zaračunavamo vam premalo zaračunan RVC po fakturi 50/04“, je dolžnik kot ključno ugovarjal, da mu ni znano, kaj se mu sploh zaračunava, da ni 10.2.2004 upnik dolžniku dobavil blaga, dolžnik tedaj nobenega blaga od upnika ni prevzel in niti naročil. Trditve, ki jih sedaj upnik uveljavlja v pritožbi, bodo predmet presoje v sledečem pravdnem postopku, v katerega se je z izpodbijanim sklepom prevesil obravnavani izvršilni postopek.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.