Jedro

Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške.

Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se višina stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženim strankam, zniža za 190,52 EUR (na 971,70 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba toženih strank zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo v povrnitev toženim strankam stroške pravdnega postopka v znesku 1.162,22 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sklep so se v roku pritožili tožeča stranka in tožene stranke V. Z. starejša in mlajša, J. Z., J. U. Š., A. M. in S. M..

3. Tožeča stranka se pritožuje smiselno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da priznane stroške zniža na nagrado za postopek v znesku 315.090,00 EUR, pavšalni znesek stroškov 20,00 EUR ter pripadajoči DDV. Navaja, da je vse tožene stranke v pravdi zastopal isti pooblaščenec, ki pa je stroške priglasil za vsako zastopano stranko posebej v višini 315,90 EUR kot nagrado za postopek, 20,00 EUR kot pavšalni strošek za PTT in 10,00 EUR za fotokopije, vse povišano za 20% DDV. Ker je vse tožene stranke zastopal isti pooblaščenec, je po izrecni določbi 8. člena Zakona o Odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) upravičen do nagrade in povrnitve izdatkov samo enkrat, torej ne za vsako stranko posebej. Ker je odvetnik izdelal in izročil dokumente le enkrat, ne za vsako stranko posebej, tudi ni upravičen do povračila stroškov pavšalnega zneska več kot enkrat. Ni upravičen do povračila 10,00 EUR za fotokopije, ker teh fotokopij ni bilo, poslanih prilog pa tudi ni bilo več kot 100 strani. Do povračila pavšalnega zneska v znesku največ 20,00 EUR je upravičen le enkrat. 4. Tudi tožene stranke se zoper sklep smiselno pritožujejo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo, da naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna nerazdelno povrniti toženim strankam stroške v višini 1.162,22 EUR. Navajajo, da izpodbijani sklep ni izvršljiv, ker iz njega ne izhaja, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženim stroške postopka nerazdelno. Ni torej razvidno, da lahko povrnitev teh stroškov od tožeče stranke zahteva katerakoli tožena stranka, čeprav se nerazdelnost domneva in mora biti jasno zapisana v sklepu. Če pa pritožbeno sodišče smatra, da je tožeča stranka dolžna povrniti stroške postopka vsakemu tožencu posebej, iz sklepa ni razvidno, do povrnitve kakšnih stroškov je upravičena vsaka tožena stranka posebej.

5. Tožene stranke v odgovor na pritožbo tožeče stranke zavračajo pritožbene navedbe in navajajo, da so stroški v višini 1.162,22 EUR odmerjeni v skladu z veljavnim ZOdvT. Določba drugega poglavja prvega dela splošne nagrade tarifnega dela namreč izrecno določa, da se za vsako dodatno odvetnikovo stranko nagrada za postopek poviša za 0,3. 6. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, medtem ko pritožba tožene stranke ni utemeljena.

K pritožbi tožeče stranke:

7. Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške. Zmotno se tožeča stranka sklicuje na določbo 8. člena ZOdvT, češ da naj bi to, da je odvetnik upravičen do nagrade, če zastopa v isti zadevi več strank, le enkrat, pomenilo, da je upravičen do nagrade le za eno zastopano stranko. To določbo je namreč razlagati tako, da odvetnik ne more zahtevati plačila nagrade za vsako stranko posebej (kot je to pooblaščenec tožencev v zahtevi za povrnitev stroškov dejansko zahteval), ampak se nagrada izračuna za vse stranke skupaj po v tarifi ZOdvT določeni metodologiji. To pa je tako, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo v uvodu te točke obrazložitve.

8. Pritrditi je pritožbi, da toženim strankam ne gredo priglašeni stroški za fotokopiranje, ker teh fotokopij v tej pravdi nedvoumno ni bilo več kot 100 (tako točka1/b tarife št. 6000 ZOdvT). Torej gredo tožencem le stroški za PTT v pavšalnem znesku 20,00 EUR.

9. Po zgoraj pojasnjenem so tožene stranke upravičene do povračila naslednjih stroškov: nagrada za postopek 315,90 EUR; nagrada zaradi zastopanja šestih strank 473,85 EUR (količnik 0,3 za vsako dodatno stranko, torej 5 x 0,3, kar je skupni količnik 1,5 nagrade za postopek); pavšalni strošek za PTT 20,00 EUR.

To je skupno 809,75 EUR in povišano za 20% DDV 971,70 EUR.

K pritožbi toženih strank:

10. Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi. Po tretjem odstavku 393. člena OZ se terjatev pri deljivi obveznosti, če je več upnikov in ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in vsak upnik more zahtevati le svoj del terjatve. Ker v izreku izpodbijanega sklepa ni določeno drugače (tožene stranke tudi niso zahtevale, da naj bi bila tožnica dolžna tožencem stroške povrniti nerazdelno), torej lahko vsak od tožencev zahteva od tožnice tisti del stroškov, ki je sorazmeren njemu. Seveda se to lahko reši drugače s pooblastitvijo enega izmed njih ali celo koga tretjega. Pojasniti je še, da se solidarnost ne domneva kot to zmotno trdi pritožba. Po 394. členu OZ se solidarnost domneva le pri gospodarskih pogodbah.

Sklepno:

11. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in višino stroškov, ki jih je tožnica dolžna povrniti tožencem, znižalo na 971,70 EUR (3. točka 365. člena ZPP), medtem ko je pritožbo tožeče stranke v preostalem delu in v celoti pritožbo toženih strank kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).