Jedro

S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi svoj sklep z dne 30.10.1991, opr. št. II Ig 1035/91 v tč. 1 in 3 izreka, tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 26.908,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.4.1991 dalje do plačila in stroške v znesku 2.790,00 SIT, nadalje pa je naložilo toženi stranki še plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 24.350,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni v nobenem poslovnem razmerju s tožečo stranko. Res je sicer tožena stranka dolgovala določena sredstva RK K. in je v ta namen izročila le-temu ustrezno naročilnico. Ni pa bila izročena za nabavo športne opreme, niti ni bilo mišljeno, da bo na ta način poravnan dolg. Zato tožeči stranki ničesar ne dolguje. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pritožbe ni razvidno, kakšne procesne kršitve očita sodišču prve stopnje. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določilom čl. 365/II v zvezi s členom 354/II Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče ni našlo nobenih procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ta pritožbeni razlog tožena stranka neutemeljeno uveljavlja.

Dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, med pravdnima strankama očitno ni sporno, kot to izhaja tudi iz pritožbenih navedb. Pritožba torej sama navaja, da je tožena stranka dolgovala Rokometnemu klubu K. določen znesek in da je v ta namen izročila le-temu ustrezno naročilnico. Ta naročilnica (priloga A 7) ima kot predmet naveden "blago po specifikaciji" in to v vrednosti 29.708,20 SIT, nadalje pa še, da naj se račun pošlje RK D. Da je dejansko šlo za poravnavo dolga, izhaja iz izpovedbe priče Ž. Š..

Tožena stranka pa je umaknila svoje dokazne predloge, s katerimi naj bi dokazala drugačno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je zato glede na dokaze, ki so bili predlagani in izvedeni, pravilno ugotovilo, da je šlo za prevzem dolga, dejansko za prevzem izpolnitve v skladu z določilom člena 446/V Zakona o obligacijskih razmerjih. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti.