Jedro

Ker je tožnikov mesečni dohodek, ki ga je prejel iz opravljanja samostojne dejavnosti, presegel na podlagi zakona določen minimalni dohodek, je bila njegova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Centra za socialno delo ..., št. ... z dne 10. 3. 2009 in odločba Ministrstva za ... Republike Slovenije št. ... z dne 26. 2. 2010, s katerima je bila dokončno zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči od 1. 1. 2009 do 31. 3. 2010. Zoper sodbo se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve postopka pritožil tožnik in smiselno predlagal, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se mu prizna denarna socialna pomoč za omenjeno obdobje. Navaja, da je obrazložitev sodbe nerazumljiva. V njej so nasprotja, saj je sodišče najprej navedlo, da se kot lastni dohodki upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, nadalje pa navaja, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti šteje ena dvanajstina letnega dohodka iz dejavnosti, znanega na dan vložitve vloge. V obdobju treh koledarskih mesecev pred vlogo za denarno socialno pomoč in tudi pred tem tožnik ni imel nikakršnih dohodkov, kar je dokazal z izpisom prometa na transakcijskem računu pri banki. Nesprejemljivo in nepravično je, da bi bil prikrajšan za denarno socialno pomoč le iz razloga, ker je prošnjo vložil en dan prezgodaj. Že prvostopenjskemu organu, Centru za socialno delo ..., je 4. 1. 2009 sporočil, da je dobiček, ustvarjen v letu 2007, v istem in naslednjem letu porabil kot vložek pri začetku poslovanja družbe v Srbiji. Upravičenost do denarne socialne pomoči je dokazana z izjavo socialne delavke na razgovoru 30. 3. 2009, ko je navedla, da bi mu lahko ponudila izredno denarno socialno pomoč. Predlaga, da se drugostopenjska odločba vroči Odvetniški pisarni B.V. Iz ....

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, niti kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) pazi po uradni dolžnosti.

Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči zase vložil pri Centru za socialno delo v ... 31. 12. 2008. V podatkih o materialnem stanju je navedel, da v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahteve ni imel nobenih dohodkov, tudi ne iz dejavnosti, ter da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge tudi ni imel občasnih dohodkov. Izjavil je, da nima nikakršnih dohodkov ter ne prejema nobene pomoči. Po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 5/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/11 – ZSVarPre-A) je denarna socialna pomoč pravica iz socialnega varstva, namenjena posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati (3. člen ZSV). Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov, pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi z ZSV, pa ima oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če si ne more preživetja zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati (prvi in drugi odstavek 20. člena ZSV). Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZSV ter izpolnjujejo druge pogoje po ZSV (21. člen ZSV). Po Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje (Ur. l. RS, št. 73/2008) je osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2008 znašal 221,70 EUR.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izpisa zdravstvenih zavarovanj pravilno ugotovilo, da je bil tožnik od 1. 8. 2005 ter vsaj do 8. 1. 2009 obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik z dejavnostjo zastopanja na naslovu K. 7, .... Višina denarne socialne pomoči se je po drugem odstavku 25. člena ZSV določila kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa ZSV. Po 30. členu ZSV se je dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti, pri ugotavljanju lastnega dohodka štel v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom pristojnim za finance. Na podlagi omenjenega pooblastila izdani Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 64/01, 42/07, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11) v 3. členu določa, da se kot letni dohodek iz dejavnosti šteje dobiček brez znižanj in olajšav po zakonu, ki ureja dohodnino, zmanjšan za obračunano akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ugotovljen v zadnjem davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Mesečni dohodek se po 4. členu Pravilnika računa tako, da se šteje ena dvanajstina letnega dohodka iz dejavnosti, znanega na dan vložitve vloge. Center za socialno delo ... je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice in odločanju pravilno upošteval tožnikov davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2007, ker je bil to na dan vložitve vloge 31. 12. 2008 edini znani podatek o mesečnih dohodkih iz dejavnosti. V Zakonu o davčnem postopku (ZdavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12 - ZDDPO-2G in 24/12 – Zdoh-2I) je namreč v prvem odstavku 10. člena določeno, da morajo zavezanci za davek davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Glede načina izpolnitve davčne obveznosti je v 49. členu ZdavP-2 določeno, da davčni zavezanec sam izračuna davek, ki ga mora plačati, na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj. Davek se izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o odmeri davka. Sporočanje nepravilnih ali nepopolnih podatkov v davčni napovedi ali obračunu davka samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je po 8. točki prvega odstavka 397. člena ZdavP-2 sankcionirano kot davčni prekršek.

Pri izračunu mesečnega dohodka je zato pravilno upoštevana razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki v znesku 8.431,45 EUR, zmanjšana za plačano akontacijo v znesku 1.528,49 EUR, kar znese 6.902,96 EUR oziroma za posamezni mesec 575,25 EUR. V skladu z zakonskimi merili je tožnikov mesečni dohodek presegal na podlagi zakona določen minimalni dohodek, tožena stranka je zato zahtevo za priznanje denarne socialne pomoči pravilno zavrnila, sodišče prve stopnje pa tudi utemeljeno zavrnilo zahtevek za odpravo dokončne odločbe.

Ker je tožnik uveljavljal pravico za čas od 1. 1. 2009 dalje, so nepomembne njegove trditve, da je zahtevo vložil en dan prezgodaj. Zahtevo je utemeljeval z zadnjimi znanimi podatki o prejemkih, to pa so podatki o dohodkih iz dejavnosti po njegovem davčnem obračunu za leto 2007, ki morajo ustrezati dejanskim dohodkom. Prav tako niso pomembne navedbe, da je z dohodki financiral dejavnost gospodarske družbe oziroma podjetniško dejavnost v drugi državi. O teh izdatkih v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ni dokazov in tudi ni dokazov, da so bili nujni. Pravilno je sodišče prve stopnje opozorilo, da navedeni izdatki pomenijo stroške, na katere je tožnik lahko vplival, dolžnost vsakega je, da po svojih sposobnostih skrbi za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov, kot določa prvi odstavek 20. člena ZSV. Nobene ovire tudi ni bilo, da bi tožnik pri Centru za socialno delo uveljavljal pravico do izredne denarne socialne pomoči, če bi izkazal, da se je iz razlogov, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti (prvi odstavek 31. b člena ZSV).

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.