Jedro

Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku I. točke izreka delno spremeni tako, da mora A. A., EMŠO ... za mld. B. B., EMŠO ..., od vložitve nasprotnega predloga 7. 1. 2022 do 19. 8. 2022 plačati mesečno preživnino v višini 110,00 EUR, od 20. 8. 2022 dalje pa v mesečnem znesku 230,00 EUR, v presežku pa se nasprotni predlog še zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka oziroma predlagateljica po nasprotnem predlogu sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je A. A. kot oče dolžan plačevati za svojo hčer mld. B. B. od vložitve nasprotnega predloga dne 7. 1. 2022 dalje do dne 19. 8. 2022 mesečno preživnino v višini 130,00 EUR, od dne 20. 8. 2022 dalje pa mesečno preživnino v višini 250,00 EUR, v bodoče dospevajoče obroke je dolžan izpolnjevati do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, vse na TRR matere C. C., s sklepom določeno preživnino je dolžan izpolnjevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku v skladu z vsakoletnimi obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude s plačilom mesečnih preživninskih obrokov je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do plačila, do pravnomočnosti tega sklepa v plačilo zapadle obroke je dolžan plačati v 15 dneh, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, to je za plačilo zneska 220,00 EUR mesečne preživnine od 7. 1. 2022 do 19. 8. 2022 in za plačilo zneska 100,00 EUR mesečne preživnine od 20. 8. 2022 dalje je nasprotni predlog zavrnilo (I. točka izpodbijanega sklepa). Sklenilo je tudi, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške tega postopka (II. točka izreka).

2. Sklep v ugodilnem delu, kjer je očetu (predlagatelju oziroma nasprotnemu udeležencu po nasprotnem predlogu, v nadaljevanju zaradi krajšega poimenovanja predlagatelj) določena preživninska obveznost za mld. hčer B. B., predlagatelj po pooblaščencu pravočasno izpodbija. Uvodoma uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo tako potrebe mld. B. B., kot tudi materialne zmožnosti preživninskega zavezanca, na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pa je napačno uporabilo tudi materialno pravo, v posledici česar je izpodbijani sklep nezakonit. Povzema, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da mesečne potrebe mld. B. B. znašajo 763,19 EUR. Trdi, da je sodišče napačno ugotovilo višino potreb iz postavk stanovanjskih stroškov, ki odpadejo na mld. B. B., prehrane, plenic in drugih higienskih pripomočkov, steklenic in dude ter cepljenja. Mesečni stanovanjski stroški, ki odpadejo na mld. B. B. v višini 82,69 EUR so ugotovljeni napačno. V tem delu je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi določbe 42. člena ZNP-1 uporablja tudi v nepravdnem postopku. Nasprotna udeleženka (po nasprotnem predlogu predlagateljica, v obrazložitvi tega sklepa zaradi krajšega poimenovanja nasprotna udeleženka) je v postopku zatrjevala, da znaša višina mesečnih stanovanjskih stroškov, ki odpadejo na mld. B. B. 71,04 EUR, kar je sodišče tudi povzelo v izpodbijanem sklepu v 11. točki obrazložitve, takšno višino je deloma izkazala tudi s predloženimi računi in jih ustno potrdila, s to razliko, da je jasno izpovedala, da mesečni strošek elektrike varira odvisno od tega, ali gre za zimske ali poletne mesece in je strošek za mesec avgust znašal 207,00 EUR, za mesec september pa 295,91 EUR. Skupne mesečne stanovanjske stroške je pravilno delila na pet oseb, to je toliko, kot jih biva v stanovanjski hiši na naslovu F., medtem ko je sodišče pri izračunu mesečnih stroškov skupne stroške napačno delilo na štiri osebe, namesto pravilno na pet. Ob upoštevanju najvišjega mesečnega stroška za elektriko je zatrjevala, da znašajo skupni mesečni stanovanjski stroški 355,20 EUR, od tega torej odpade na B. B. 71,04 EUR, medtem ko je sodišče skupne mesečne stanovanjske stroške ugotovilo v višini 330,72 EUR in odločilo, da na B. B. odpade kar 82,68 EUR, kar je posledica napačnega upoštevanja števila družinskih članov. Ob pravilni uporabi materialnega prava in ob upoštevanju, da znašajo skupni mesečni stanovanjski stroški 330,72 EUR, kar med udeležencema niti ni sporno, je pravilen zaključek, da znašajo mesečni stanovanjski stroški, ki odpadejo na mld. B. B. 66,14 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da stroški prehrane za mld. B. B. znašajo 320,00 EUR mesečno, torej v enaki višini, kot je to zatrjevala nasprotna udeleženka v pisnih vlogah, zaslišana je ta strošek sicer ocenila še višje. Mld. B. B. zaradi alergij in atopijskega dermatitisa potrebuje določeno posebno brezglutensko hrano, vendar slednje še nikakor ne upraviči mesečnega stroška za prehrano v višini 320,00 EUR. Nasprotna udeleženka je sama izpovedala, da je posebna dietna prehrana dražja od običajne za 30 do 50 %, nikakor pa ne za 100 ali več %. V skladu z ustaljeno prakso znaša povprečni mesečni strošek za prehrano, ki ni dietna in ki ga sodišče ob povprečju priznava cca 100 do 120,00 EUR. Upoštevaje, da mld. B. B. uživa še prehranska dopolnila, mesečni strošek katerih znaša 14,00 EUR ter multivitaminske dodatke, katerih strošek na mesec znaša 17,00 EUR, strošek prehrane nikakor ne presega 225,00 EUR. Ta predstavlja znesek cca 120,00 EUR mesečno, kot znaša strošek prehrane za otroka, ki ne potrebuje dietne prehrane, zraven je upoštevan še strošek prehranskih dopolnil in multivitaminskih dodatkov, vse povečano za 50 % zaradi višje cene dietne prehrane (120,00 EUR + 14,00 EUR + 17,00 EUR, skupaj 151,00 EUR + 50 % 226,50 EUR). Očitno je, da je sodišče strošek mesečne prehrane za B. B. ocenilo napačno in previsoko s tem, ko je slepo sledilo trditvam nasprotne udeleženke, brez da bi sploh izvedlo dokazno oceno, zagrešilo je tudi bistveno kršitev določb postopka. Mesečni strošek prehrane nikakor ne presega 225,00 EUR, pri čemer je potrebno upoštevati tudi obseg stikov B. B. z očetom, za čas katerih za hrano mld. B. B. poskrbi on in strošek za ta čas nasprotni udeleženki ne nastane. Sodišče prve stopnje je tudi napačno zaključilo, da znaša mesečni strošek potreb za plenice in druge higienske pripomočke 175,00 EUR. Nekritično je sledilo navedbam nasprotne udeleženke, brez da bi dokazno in realno ocenilo navedeni strošek, ki bistveno odstopa od ustaljene sodne prakse in ni podprt z dejstvi, ki izhajajo iz postopka in je celo v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Nasprotna udeleženka je v postopku zatrjevala, da B. B. potrebuje posebno Fucidin antibiotično kremo, katere strošek je 10,00 EUR na mesec, posebno negovalno kremo, ki ni subvencionirana in stane 21 do 22 EUR, poseben šampon za nego telesa in za lase, za kar skupni mesečni strošek znaša 15 EUR, torej strošek negovalnih krem, šampona za nego telesa in strošek antibiotične kreme na mesec znaša skupaj 47,00 EUR, strošek plenic, paličic za ušesa, zobne paste in zobne ščetke na mesec pa gotovo ne znaša 130,00 EUR, ampak bistveno manj, cca 60 do 70,00 EUR, saj strošek nakupa zobne ščetke in zobne paste ne nastane vsak mesec, pri čemer tudi strošek enkratnega nakupa zobne paste in zobne ščetke ne presega 10,00 EUR. Mesečni strošek plenic in drugih higienskih pripomočkov, vključno s pralnim praškom, tako ne presega 120,00 EUR. Glede steklenic in dude poudarja, da ne gre za redni mesečni strošek, steklenice in dude sta udeleženca za mld. B. B. nakupila, kot sta še živela skupaj, mld. B. B. je stara že več kot dve leti in pije iz kozarčka in steklenice sploh več ne uporablja, prav tako ne uporablja dudic in je tako tudi iz tega razloga ta strošek povsem neutemeljen. Strošek cepljenja tudi ni redni vsakomesečni strošek, vsa obvezna cepljenja pa so za otroke brezplačna. Glede na izvedeni dokazni postopek mesečne potrebe mld. B. B. ne znašajo 763,19 EUR, ampak le cca 570 - 580,00 EUR in sicer: stanovanjski stroški 66,14 EUR; prehrana 225,00 EUR; oblačila in obutev 100,00 EUR; razvedrilo 20,00 EUR; plenice in drugi higienski pripomočki 120,00 EUR; zdravila 20,50 EUR; gorivo in parkirnina za zdravniške preglede 25,00 EUR. Prav tako za zdravila nasprotna udeleženka na mesec ne porabi 20,50 EUR, vsak mesec namreč B. B. nima vnetih ušes in ni potrebno vsak mesec kupiti kapljic za ušesa, prav tako ni potrebno vsak mesec kupiti Calpola, saj gre za antibiotično zdravilo, ki se uporabi le v primeru bolezni, pa še tega lahko nasprotna udeleženka dobi na recept oziroma dobi na recept enako zdravilo drugega proizvajalca in tako strošek tega sploh ne nastane, tudi pastil Beta cold junior ne uživa celo leto, saj gre za pastile, ki se uporabljajo v primeru prehlada in v tem času zvišujejo imunski sistem. Glede na to, da so premoženjske razmere obeh staršev relativno slabe: predlagatelj prejema plačo v višini 840,00 EUR, nasprotna udeleženka pa iz naslova nadomestila za izgubljeni dohodek cca 900,00 EUR, je sodišče povsem pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso od ugotovljenih potreb odštelo znesek, ki ga nasprotna udeleženka prejema iz naslova otroškega dodatka in dodatka za nego otroka. Tako znašajo dejanske potrebe, ki jih morata finančno pokriti starša 340,00 EUR, kar pomeni, da v kolikor bi bila dohodka obeh enaka, pa nista, saj ima predlagateljica višji mesečni dohodek kot predlagatelj in ima tudi boljše preživninske zmožnosti, saj ima samo eno preživninsko obveznost, bi na vsakega od staršev odpadel znesek 170,00 EUR. Glede na to, da ima predlagatelj še eno preživninsko obveznost in bistveno slabše premoženjske zmožnosti, je preživnina za mld. B. B. v višini 150,00 EUR, kot jo je predlagatelj predlagal tudi v predlogu, povsem primerna in preživnine v mesečnem znesku 250,00 EUR ne zmore. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo tudi preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca. Pravilno je ugotovilo, da znaša predlagateljev mesečni dohodek 840,00 EUR, zraven tega dohodka predlagatelj prejema še nadomestilo za potne stroške in strošek malice, vendar slednja ne predstavlja dohodka, katerega bi lahko predlagatelj namenil za plačilo preživnine. Ugotovilo je, da znašajo redni mesečni stroški, ki bremenijo predlagatelja, 648,53 EUR. Glede na tako ugotovljene redne mesečne stroške, ki niso v ničemer pretirani, prav nasprotno, stroški oblačil in obutve v tem znesku sploh niso zajeti, nasprotnemu udeležencu na mesec ostane na razpolago manj kot 200,00 EUR razpoložljivih sredstev. Poleg preživninske obveznosti za B. B. ima še preživninsko obveznost za starejšo hčer D. D. v višini 164,50 EUR, v skladu s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju N 79/2019 je zavezan prispevati še polovico sredstev za nakup šolskih potrebščin na začetku šolskega leta po seznamu šole (strošek povprečno znaša 150,00 EUR), polovico stroškov šole v naravi po programu šole (povprečno letno slednje predstavlja strošek cca 200,00 EUR) ter polovico sredstev za plačilo prostočasnih aktivnosti. Za starejšo hčer, ki je stara 12 let, predlagatelju nastajajo še stroški dejanskega preživljanja, saj ta skoraj polovico časa preživi pri njem. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da ima predlagatelj možnost pridobitve dodatnega zaključka z delom čez polni delovni čas in čez vikend. Gre za špekulacije, ki nimajo nobene realne osnove. Tudi v kolikor bi delal preko polnega delovnega časa, mu slednjega delodajalec ne omogoča, saj zanj to predstavlja velik strošek. Poleg tega pa tega ne more početi tudi iz razloga, ker po zaključku službe skrbi za varstvo in vzgojo D. D., ji pomaga pri domačih nalogah, ima stike z mld. B. B. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da predlagatelju nastajajo občutni stroški tudi s prevozi mld. B. B. na stike. Celoten strošek prevozov na stik in iz stika bremeni predlagatelja, čeprav bi slednji moral biti porazdeljen med oba udeleženca. Predlagatelj je prepričan, da višje preživnine kot 150,00 EUR za mld. B. B. ne zmore, to pa je tudi znesek, ki po njegovem predstavlja ustrezno in primerno preživnino za B. B. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep temu ustrezno spremeni, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka (oziroma predlagateljica po nasprotnem predlogu) po pooblaščenki obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje1 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter pri tem tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti ter glede pravilne uporabe materialnega prava. Pritožnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija v ugodilnem delu, kjer je določena preživninska obveznost za mld. hčer B. B. (prvi odstavek I. točke izreka), zato je sklep le v tem delu predmet pritožbenega preizkusa. V zavrnilnem delu in stroškovni odločitvi sklep sodišča prve stopnje ni pritožbeno izpodbijan.

6. Materialno pravno podlago za določitev preživnine je sodišče prve stopnje pravilno navedlo2. Predstavljajo jo določbe 140. člena, prvega in petega odstavka 183. člena, 189. in 190. člen Družinskega zakonika (DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (člen 189 DZ). Pri določanju preživninske obveznosti za otroka in pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša pa se upošteva tudi varstvo in skrb, ki ga je otrok deležen od vsakega od staršev in praviloma večji angažma tistega od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo in na katerem je vsakodnevno varstvo, nega in skrb zanj.

7. Pritožbeno ni sporno, da je mld. B. B. (rojena ... 2020) zaupana v varstvo in vzgojo materi, tudi stiki z očetom so določeni s sklenjeno in po sodišču dovoljeno sodno poravnavo v tem postopku z dne 19. 8. 20223. 8. Sodišče prve stopnje je mesečne potrebe mladoletne B. B. natančno izračunalo na 763,19 EUR4. Pri tem je stroške bivanja ocenilo na 82,69 EUR mesečno, stroške za prehrano povprečno 320,00 EUR mesečno, za obleko in obutev 100,00 EUR, stroške razvedrila 20,00 EUR, stroške za plenice in druge higienske pripomočke na 175,00 EUR mesečno, za stekleničke in dude 12,00 EUR mesečno, zdravila na mesečni ravni 20,50 EUR ter stroške goriva in parkirnine za zdravniške preglede 25,00 EUR ter cepljenja 8,00 EUR.

9. Predlagatelj nasprotuje višini stroškov bivanja, hrane, plenic in drugih higienskih pripomočkov, stekleničk in dude, cepljenja, pa tudi strošku za zdravila.

10. Najprej je glede na obrazložitev sodišča prve stopnje in tudi pritožbene navedbe izpostaviti, da pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.

11. Stroške stanovanjskih potreb v povprečni višini 82,00 mesečno je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ustrezno ocenilo. Čeprav drži, da je pri izračunu upoštevalo izpoved tožnice o štirih osebah, pa so kljub temu ti stroški, tudi če bi sodišče upoštevalo pet oseb, v povprečni višini 82,00 EUR mesečno še realno ocenjeni. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, na katere opozarja tudi pritožba, da mati z B. B. živi v stanovanjski hiši na naslovu F. (in ne več v varni hiši, kot je bilo to v začetku postopka) s starši in bratom. Pri strošku elektrike, ki ga ob tem izpostavlja pritožba, je treba upoštevati, da gre variabilni strošek, ki ni vsakomesečno enak. Ni pritrditi pritožbenemu razlogovanju, da se znesek elektrike v višini 295,91 EUR nanaša in predstavlja najvišji znesek elektrike. Iz predloženega računa B 25 izhaja, da gre za strošek elektrike za mesec julij, nasprotna udeleženka pa je izpovedala, da je strošek elektrike v zimskem času višji, kar je sicer splošno znano in sprejemljivo. To pa tudi pomeni, da ni slediti v pritožbi predstavljenemu izračunu predlagatelja, da bi stroški bivanja morali biti ocenjeni nižje, saj je upoštevati, da je strošek elektrike za zimske mesece višji in je tako povprečni mesečni bivanjski strošek, ki odpade na mld. B. B., upoštevaje tudi ostale bivanjske stroške, z zneskom 82,00 EUR mesečno še vedno ustrezen in realen.

12. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijane, izhaja, da ima B. B. težko obliko atopičnega dermatitisa ter alergijo na kravje mleko, jajca, pšenico, sojo, arašide, drevesne oreščke in senzibilacijo na pršico, pelode in živalsko dlako. Ob tem je povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da deklica zaradi zdravstvenih težav potrebuje tudi drugačno prehrano, ki je dražja. Strošek prehrane v višini 320,00 EUR, kot ga je opredelilo sodišče prve stopnje, je prepričljivo dokazno podprt, za takšno oceno stroškov pa je imelo oporo tako v listinah, ki jih je predložila nasprotna udeleženka (računih), kakor tudi v predloženem jedilniku za B. B., nenazadnje pa tudi v izpovedi nasprotne udeleženke, ki ji deklica zaupana v varstvo in vzgojo in ki zanjo tudi dnevno skrbi. V tem strošku je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi prehranska dopolnila in multivitaminske dodatke. Zato z izračuni, ki jih ponuja v pritožbi, pritožnik ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je mesečni strošek za hrano mld. B. B. z zneskom 320,00 EUR realno ocenjen.

13. Strošek za higienske potrebe, vključno s plenicami, je sodišče prve stopnje ocenilo na 175,00 EUR mesečno.5 Kot izhaja iz obrazložitve sklepa6, je poleg tega stroška še posebej na mesečni ravni upoštevalo strošek za steklenice in dude 12,00 EUR, za zdravila 20,50 EUR in strošek cepljenja 8,00 EUR. Pojasnilo je7, da je glede teh stroškov v celoti sledilo izpovedi nasprotne udeleženke, ki jih je natančno specificirala, kot realnim.

14. Nedvomno deklica zaradi zgoraj že navedenih bolezenskih težav potrebuje tudi posebno nego. Pritožbeno ni sporno, da potrebuje posebno antibiotično kremo (10 EUR), samoplačniške negovalne kreme (21 do 22 EUR), poseben šampon za telo (15 EUR), poseben šampon za lase (5 EUR na mesečni ravni), ki jih je v svoji izpovedbi natančno opredelila nasprotna udeleženka in ji je sodišče tudi utemeljeno v celoti sledilo. Nasprotna udeleženka je z listinskimi dokazi (predloženimi računi) in v izpovedi pojasnila tudi ostale stroške za higieno, vključno s stroški plenic, pralnega praška, posebnega spreja proti srbenju8, utemeljeno je upoštevan tudi strošek za stekleničko in dudo. Stroški za higienske potrebe deklice so spričo njenih bolezenskih težav sicer relativno visoki, a realni. Tudi stroški za zdravila so na mesečni ravni ocenjeni realno, pri čemer je sicer med te stroške šteti tudi strošek cepljenja, ki tudi po izpovedi matere res ni vsakomesečni strošek, kot je to sicer nepravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.

15. Ob zgoraj obrazloženem in ob prištevku še pritožbeno neizpodbijano ocenjenega stroška obleke in obutve na 100,00 EUR mesečno, stroška prevoza na zdravniške preglede 25,00 EUR mesečno in razvedrila 20,00 EUR ter odštevku stroška cepljenja kot vsakomesečnega stroška, je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da so mesečni stroški le cca 570,00 do 580,00 EUR.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo materialni položaj in pridobitne zmožnosti staršev. Pritožbeno ni nasprotovano ugotovitvam, da je nasprotna udeleženka trenutno še brez zaposlitve, da prejema denarno nadomestilo, prejema tudi dodatek za nego za otroka in otroški dodatek za mladoletno B. B., kot je vse opredeljeno v 18. in tudi 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Materialni položaj pritožnika je sodišče prve stopnje ugotovilo in ocenilo v točkah 19 in 20 obrazložitve. Ob tem ni pritožbeno sporno, da je predlagatelj zaposlen v dejavnosti polaganja talnih oblog in da prejema povprečno 840,00 EUR mesečne plače. Ugotovilo je tudi njegove življenjske stroške. Ob tem gre ob pritožbenih navedbah poudariti, da se pri določitvi preživninske obveznosti ne upošteva zgolj dohodek starša, ampak tudi njegove siceršnje pridobitne sposobnosti in zmožnosti, pri čemer je dodati, da si morajo zaradi posebnega varstva otrok starši prizadevati izkoristi vse možnosti, da bi pridobili sredstva za preživljanje mladoletnih otrok, to pa pomeni, da si morajo po potrebi tudi zagotoviti še kakšno dodatno delo, pri čemer pritožnik zdravstvenih omejitev, ki bi mu to preprečevale, ne izpostavlja, pritožbeno tudi ne prereka ugotovitve, da dela v dopoldanski izmeni, sodišče prve stopnje pa je glede možnosti dodatnega zaslužka prepričljivo dokazno ocenilo tudi izpovedi obeh udeležencev.

17. Pritrditi pa je pritožbi, da je treba pri določitvi preživnine in porazdelitvi preživninskega bremena med starša ustrezno upoštevati, da ima predlagatelj za razliko od nasprotne udeleženke preživninsko obveznost še do starejše hčere, za katero občasno, poleg mesečne preživnine 164, 55 EUR9 prispeva še k nekaterim njenim stroškom in ima z njo tudi stike, kar ob pravilni uporabi materialnega prava narekuje delno ugoditev pritožbi. Po drugi strani pa tudi ni prezreti, da je na nasprotni udeleženki pretežna in vsakodnevna skrb za varstvo, vzgojo in nego mladoletne B. B. Ob pravilni uporabi materialnega prava (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom in 3. točko 365. člena ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1), je ob obrazloženem delno ugoditi pritožbi in določeno mesečno preživnino 250,00 EUR znižati na 230,00 EUR mesečno. Takšen preživninski prispevek očeta ob ugotovljenih potrebah mladoletna B. B. nedvomno potrebuje, saj bo pokril manj kot tretjino njenih potreb, pri čemer bo morala mati pokriti preostali del, pri čemer ji bo v pomoč tudi dodatek za nego in tudi otroški dodatek, ki ju prejema. Po prepričanju pritožbenega sodišča bo tako določeno preživnino predlagatelj zmogel plačevati in bo tudi ob preživninski obveznosti še za starejšo hčer zmogel zagotoviti in poskrbeti tudi za pokritje lastnih življenjskih stroškov. Predlagatelj se v pritožbi sicer sklicuje, da ima tudi stike z B. B., vendar ne konkretizira, v kakšnem obsegu jih izvaja, pri čemer pa določeni stiki v sodni poravnavi 19. 8. 2022 ne narekujejo drugačne porazdelitve preživninskega bremena med starša, niti še nižje mesečne preživnine, za kar se ob vsem obrazloženem neutemeljeno zavzema pritožba. Sodišče druge stopnje je ob delni ugoditvi pritožbe upoštevalo tudi pritožbeno nesporno dejstvo, da je predlagatelj od vložitve predloga, do izdaje sklepa pred sodiščem prve stopnje mesečno plačeval po 120, 00 EUR preživnine.

18. V ostalem je ob obrazloženem pritožba neutemeljena. Pritožbeno očitane postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče prve stopnje ni zagrešilo, postopkovnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi uradoma, pa pri pritožbenem preizkusu ni zasledilo10. Zaradi neutemeljenosti je v nadaljnjem pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil. Glede na naravo in vsebino tega postopka, kjer pri odločanju temeljno vodilo zagotovitev koristi otroka, stroškov odgovora na pritožbo nasprotne udeleženke ni naložiti v breme predlagatelja in jih mora kriti sama (člen 101 ZNP-1).

1 Prim. 350. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 2 Prim. točko 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Prim.; sodna poravnava III N 13/2022 z dne 19. 8. 2022, list. št. 67 v spisu. 4 Primerjaj točke 11 do 17 ter 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Prim. 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 6 Prim. 21. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 7 Prim. točko 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Primerjaj tudi npr. pril. B18, B 20. 9 Prim. pril. A10 - sodna poravnava in izpoved predlagatelja– prepis zvočnega posnetka z naroka 19.8.2022 v spisu. 10 Primerjaj 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1.