Jedro

Izvedenka je prepričljivo pojasnila, da je bil tožnik s plačili prispevkov v zamudi, zaradi česar je bil dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti. S plačili ni plačeval prispevkov, kot jih je sam označeval na plačilnih nalogih in prenosih, temveč se je zaradi obstoječega starejšega dolga posamezno plačilo poračunalo po pravilu o vrstnem redu vračunavanja po ZDavP-2, torej so se najprej pokrivali stroški, nato obresti in šele na to glavnica. S posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje se je torej pokrival prej dospeli dolg, kar je lahko pomenilo le, da je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan.

Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik za sporno obdobja nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije svoje stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 29. 5. 2014 in št. ... z dne 29. 11. 2013 ter da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine oziroma pravilno njenega sorazmernega dela od 8. 5. 2012 dalje. Sklenilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev, za katere mesece v obdobjih od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 in od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 ima plačane prispevke in od kakšnih zavarovalnih osnov, pridobilo izvedensko mnenje, vendar so zaključki izvedenke napačni, nepopolni in nezadostni. Gre le za prepis predhodnih ugotovitev finančne uprave, ne pa lastne in neposredne ugotovitve izvedenke, čeprav je predložil položnice in prenosne naloge kot dokaz, da so prispevki plačani. Že z informativnim izračunom z dne 30. 4. 2011 je bil seznanjen, da z dnem 8. 5. 2012 izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, če so prispevki plačani. Sodišče prve stopnje je sledilo toženčevim razlogom in sprejelo izvedensko mnenje. Izvedenka je s subjektivnim in pavšalnim sklepanjem ter v nasprotju z listinsko dokumentacijo ugotovila, da prispevki niso plačani. Nasprotuje zaključku, da so prispevki od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 odpisani zaradi absolutnega zastaranja pravice do izterjave, od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 pa niso plačani. Z vštetjem spornih obdobij v pokojninsko dobo bi bili pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnjeni. Finančna uprava ima v zvezi s plačilom spornih prispevkov različne podatke oziroma jih je spreminjala, kar je ugotovljeno s sklepoma z dne 11. 11. 2013 in 7. 6. 2013. Že po dopisu FURS z dne 7. 9. 2011 ima na ta dan plačane vse evidentirane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova samostojnega opravljanja dejavnosti od 5. 11. 1981 do 8. 11. 1999 in od 1. 7. 2003 do 30. 7. 2011. Po dopisu FURS z dne 4. 11. 2011 prispevki niso poravnani za leti 2009 in 2010. FURS je tako tožencu sporočal različne podatke o plačanih prispevkih, na nekatera zaprosila pa sploh ni odgovoril. Sicer pa 18. člen ZPIZ-1 določa, kdaj zavarovanje ni obvezno. Po izpolnitvi teh pogojev je prejel potrdilo z dne 31. 7. 2012 o višini dobička iz dejavnosti za odjavo iz obveznega zavarovanja. Potrdilu je priloženo še potrdilo o prijavi z 20. 8. 2012 in odjavi z 20. 6. 2003. Obrtniki so imeli možnost plačevanja prispevkov od zajamčenega osebnega dohodka ali najnižje zavarovalne osnove. Prispevke je plačeval od zajamčenega osebnega dohodka, torej za ožji obseg. Ta prispevek je tudi bistveno manjši od ostalih prispevkov. Sicer pa sodbe sploh ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih. Podana je tudi kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano zavrnilno sodbo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Podani nista niti sicer povsem pavšalno zatrjevani kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za razsojo zadeve in jo je mogoče preizkusiti. Pritožba pa v zvezi s sicer očitano protispisnostjo sploh ne navaja, da bi šlo za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov in katerih.

K predmetu spora

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb o priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik z dopolnitvijo 36 let, 9 mesecev in 22 dni skupne pokojnine dobe2 ter starosti 60 let in 6 mesecev do vložitve zahteve 14. 9. 20123 ni izpolnil zakonskih pogojev za starostno upokojitev, saj bi moral dopolniti 40 let pokojninske dobe. Za obdobje od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 so bili tožniku prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpisani, od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 pa niso plačani, zato ti obdobji, ko je bil tožnik v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, nista bili šteti v pokojninsko dobo.

6. Enako, torej da spornih obdobij ni mogoče šteti v pokojninsko dobo, ker so prispevki deloma odpisani, deloma pa neplačani, je, čeprav je tožnik predložil potrdila o plačilih (položnice in prenosne naloge), pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)3. Po 1. odstavku 36. člena tega zakona lahko moški zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. Skladno s 191. členom ZPIZ-1 se v zavarovalno dobo vštejejo obdobja zavarovanja, če so bili zanj vplačani prispevki. Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Samozaposlene osebe, torej zavarovanci iz 15. člena ZPIZ-1, so sami zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (2. alineja 223. člena ZPIZ-1). Podatke o zavarovalni osnovi z obračunom prispevkov so bili dolžni mesečno sporočati davčnemu organu in mu nakazovati prispevke. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje in že toženec pred njim, se po ZPIZ-1 in sodni praksi4 zavarovancem, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja le, če so bili prispevki plačani.

8. Po 207. členu ZPIZ-1 so samozaposleni zavarovanci prispevke plačevali od zavarovalne osnove. Določene so bile v 209. členu ZPIZ-1, glede na dosežen dobiček zavarovanca, najmanj pa v višini minimalne plače. Na podlagi 230. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)5 so tovrstni zavarovanci plačevali prispevke od osnove, ki so si jo sami izbrali, vendar ni smela biti nižja od osnove, določene z zakonom. Določila se je glede na doseženi dobiček zavarovanca, vendar najmanj v višini najnižje pokojninske osnove.

Po 232. členu v zvezi z 19. členom ZPIZ so zavarovanci, ki so se zavarovali za ožji obseg pravic, obračunavali prispevke od bruto zavarovalne osnove, ki so jo sami izbrali in ki ni mogla biti nižja od zajamčene plače. Vendar je bilo zavarovanje za ožji obseg pravic za samozaposlene zavarovance iz 11. člena ZPIZ mogoče le do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-B)6 z 22. 2. 1996. Samostojni podjetniki so torej lahko plačevali prispevke od zajamčene osnove za ožji obseg pravic le do marca 1996, kasneje pa ne več.

9. Prispevki za obvezno zavarovanje so se po 227. členu ZPIZ-1 plačevali zavodu v skladu s predpisi, ki so veljali v času dospelosti prispevkov. Davčna, sedaj Finančna uprava Republike Slovenije, opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, jih pobira, izterjuje in jih je do razveljavitve 1. odstavka 228. člena ZPIZ-1 v delu odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega odplačevanja prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda za zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-17 tudi odpisovala (1. odstavek 228. člena ZPIZ-1). Po izrecni določbi 2. odstavka 228. člena ZPIZ-1 se je glede načina izterjave zapadlih prispevkov, nadzora nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov, zastaranja in zamudnih obresti smiselno uporabljal zakon, ki ureja davčni postopek.

10. Po 3. točki 1. odstavka 107. člena v zvezi z 2. alinejo 3. odstavka 3. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)8 se je prispevek odpisal, če je pravica do izterjave zastarala. Na podlagi 4. odstavka 126. člena ZDavP-2 obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. Z odpisom prispevkov obveznost preneha. Gre za odpis prispevkov zaradi absolutnega zastaranja. Tako odpisani prispevki se ne štejejo za plačane. Posledično se obdobja, za katera so prispevki odpisani, ne morejo všteti v zavarovalo dobo.

11. Vrstni red plačila davka oziroma prispevka in pripadajočih dajatev predpisuje 93. člen ZDavP-2. Če zavezanec za davek pri davčnem organu plačuje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec za davek navede na plačilnem instrumentu, in sicer po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka, nato pa drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu: najprej stroški postopka pobiranja davka, potem obresti, potem davek in nato denarne kazni in globe in stroški postopka. Če je plačilo prispevka nepravočasno, se obračunavajo tudi zamudne obresti, posledično je dolg višji od neplačane glavnice. Po pravilu o vrstnem redu vračunavanja se torej s posameznim plačilom prispevkov najprej poplačajo stroški postopka pobiranja prispevkov, nato obresti in šele po tem prispevki, pa še to najprej najstarejši. Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

12. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s plačilom prispevkov opravilo poizvedbe pri Finančni upravi RS, od katere je pridobilo tudi dodatno listinsko dokumentacijo, nato pa pridobilo izvedensko mnenje, ki je dodatno potrdilo, da so bili za obdobje od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 tožniku prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpisani, od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 pa niso plačani.

13. Za obdobje od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 je izvedenka že v pisnem izvedenskem mnenju ugotovila, da so bili prispevki dokončno in pravnomočno odpisani zaradi absolutnega zastaranja, pri čemer je v dopolnitvah tega mnenja vztrajala. Pojasnila je, da tožnik prispevkov ob zapadlosti v plačilo ni plačeval, zato so bili z odločbo DURS z dne 7. 6. 20109 odpisani. S to odločbo je ugotovljeno, da je zastarala pravica do izterjave davčnega dolga tožnika za obdobje od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 v skupnem znesku 1.443,69 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi do 16. 5. 2010. Izrečeno je bilo tudi, da se odpisani prispevki ne štejejo za plačane in se obdobja, za katero so odpisani, ne všteva v zavarovalno dobo.10 Izvedenka je utemeljila, da so bili tožniku na podlagi pravnomočne odločbe odpisani prispevki, vključno z vsemi obračunanimi obrestmi od odpisane glavnice do 16. 5. 2010, z nadaljnjimi plačili prispevkov pa so bile poravnane obveznosti za maj 2000 in nadaljnja mesečna obdobja.

14. Čeprav izvedenka za obdobje od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 v izvedenskem mnenju na podlagi sklepa o izvršbi z dne 7. 6. 2013, razveljavljenega s sklepom z dne 8. 1. 2015 in sklepom o izvršbi z dne 11. 11. 2013, razveljavljenega s sklepom z dne 7. 4. 2015, ni mogla ugotoviti, ali so prispevki plačani ali ne, je v dopolnilnem mnenju, podanem po pridobitvi dodatne davčne dokumentacije, zlasti pa sklepov o izvršbi, izdanih v ponovnem upravnem odločanju z dne 11. 1. 2017 in z dne 16. 1. 2017, zaključila, da prispevki za to obdobje niso plačani.

Pojasnila je, da je FURS v predhodno izdanih in na tožnikovo pritožbo razveljavljenih sklepih o izvršbi sicer napačno obračunaval zamudne obresti po konformni metodi, vendar so obresti v ponovljenem postopku izračunane v skladu z zakonom linearno. Pojasnila je tudi, da so zaradi priglasitve opravljanja samostojne dejavnosti na območju dveh različnih izpostav davčnih uradov s plačili, ki jih je tožnik nakazoval izpostavi A. pokrivale obveznosti, nastale pri tem davčnem organu, namesto starejših obveznosti, ki so ostale neporavnane pri izpostavi B., vendar se je s plačili pokrivalo tekoče obveznosti in se je pokrilo celo daljše obdobje, kot če bi se pokrivale starejše obveznosti, obremenjene z obrestmi. Od združitve evidenc s 1. 1. 2009 pa se je najprej pokrivalo neplačane in nezastarane prispevke, ki so zapadli v plačilo v času opravljanja dejavnosti na območju izpostave B. Obrazložila je, da je iz knjigovodske evidence razvidno, da je znašal dolg iz prispevkov po stanju na dan 16. 5. 2010 skupaj 8.193,87 EUR, prispevki so bili plačani nazadnje za julij 2001. Izrecno je poudarila, da so v knjigovodski evidenci zajeta vsa plačila, za katera je tožnik predložil dokazila. Na podlagi popravljene knjigovodske evidence je bil tudi izdan nov sklep o izvršbi z dne 11. 1. 2017, iz katerega izhaja, da dolg iz glavnice na dan 16. 5. 2010 znaša 5.723,20 EUR, iz zamudnih obresti pa 2.755,50 EUR. S sklepom o izvršbi z dne 16. 1. 2017 je bil v ponovljenem odločanju ugotovljen dolg na dan 11. 11. 2013 skupaj 10.210,11 EUR. Čeprav ni knjigovodske evidence, so plačila navedena v sklepu o izvršbi, iz katerega izhaja tudi, katere obveznosti so se pokrivale s plačili. Po tem sklepu tožnik nima plačanih prispevkov za čas od februarja 2009 do prenehanja opravljanja dejavnosti.

15. Pri podanem mnenju je izvedenka vztrajala tudi na zaslišanju, ko ga je prepričljivo še dodatno utemeljila ter odgovorila tudi na vprašanja tožnika.

Odločitev pritožbenega sodišča

16. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje jasno, popolno in strokovno. Podano je na podlagi obsežne davčne dokumentacije in z njo skladno. Prispevki za obdobje od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 so bili dokončno in pravnomočno odpisani. Izvedenka je pojasnila, da so se z nadaljnjimi plačili prispevkov poravnavale obveznosti od maja 2000 dalje. Prepričljivo je obrazložila, da je bila kljub nekaterim predhodnim pomankljivostim v zvezi s predhodno izdanima in razveljavljenima sklepoma o izvršbi z dne 11. 11. 2013 oziroma 7. 6. 2013 v ponovljenem upravnem odločanju urejena knjigovodska evidenca, vključno z novim obračunom zamudnih obresti in izdana nova sklepa o izvršbi, s katerima je ugotovljeno, katere obveznosti iz naslova prispevkov še niso poravnane. Čeprav odločitev FURS še ni pravnomočna, je menila, da v zvezi s pritožbo ne more priti od takih sprememb obdobja, za katera ima plačane prispevke, da bi izpolnjeval pogoje za priznanje pokojnine. Pritožbene navedbe v smeri različnih podatkov FURS, vključno s sklicevanjem na sklepa o izvršbi z dne 7. 6. 2013 in 11. 11. 2013 in nekatere dopise FURS, zato niso utemeljene.

17. Izvedenka je posebej upoštevala predložena potrdila o plačilu in se do njih tudi opredelila. Pojasnila je, da so tožnikova plačila zajeta že v knjigovodski evidenci oziroma upoštevana v novo izdanih sklepih o izvršbi. Prepričljivo je pojasnila, da je bil tožnik s plačili prispevkov v zamudi, zaradi česar je bil dolžan poleg glavnice plačati še zamudne obresti. S plačili pa tožnik ni plačeval prispevkov, kot jih je sam označeval na plačilnih nalogih in prenosih, temveč se je zaradi obstoječega starejšega dolga posamezno plačilo poračunalo po pravilu o vrstnem redu vračunavanja po ZDavP-2, torej so se najprej pokrivali stroški, nato obresti in šele na to glavnica. S posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje se je torej pokrival prej dospeli dolg, kar je lahko pomenilo le, da je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Posebej je izvedenka pojasnila tudi, da tožnik v spornem obdobju ni mogel plačevati prispevkov od zajamčene plače, ker je bilo to mogoče le do marca 1996. Kot že predhodno obrazloženo, je bilo to mogoče le do novele ZPIZ-B. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da ga je davčni organ napačno obremenil za prispevke od najnižje pokojninske osnove in ne od zajamčene plače. 18. Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik za obdobja od 9. 11. 1999 do 30. 4. 2000 in od 1. 3. 2009 do 1. 8. 2012 nima plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno pojasniti še, da je 1. odstavek 18. člena ZPIZ-1 urejal izvzem iz obveznega zavarovanja tistih oseb, ki so se po ZPIZ-1 štele za samozaposlene, vendar dobiček iz dejavnosti, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ni presegal letnega zneska minimalne plače v tem letu. Vendar izvzema iz zavarovanja za nazaj v postopku priznanja starostne pokojnine ni mogoče uveljavljati. Tožnik je bil namreč tudi v obdobju od 20. 6. 2003 do 1. 8. 2012 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen kot samozaposlen na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti. Šele z 2. 8. 2012 je prišlo do spremembe podlage zavarovanja11 iz zavarovalne podlage 05 v zavarovalno podlago 104 za osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, in izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na primer zaradi izvzema, niso vključene.

19. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

20. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno na temelju 165. v zvezi s 154. členom ZPP odločiti, da stroške svoje pritožbe krije sam.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Od tega je 34 let, 1 mesec in 23 dni pokojninske dobe dopolnil pri tožencu, 2 leti, 6 mesecev in 29 dni pa pri hrvaškem nosilcu zavarovanja. 3 Zahteva z dne 14. 9. 2012 v upravnem spisu toženca. 4 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 5 Na primer VIII Ips 453/2006, Psp 674/2015. 6 Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 7/1996. 8 Ustavna odločba U-I-281/09 z dne 22. 11. 2011. 9 Ur. l. RS, št. 13/11- uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 10 Priloga A/29 sodnega spisa. 11 IV. točka izreka odločbe z dne 7. 6. 2010. 12 Obrazec M-1 z dne 1. 8. 2012 na prilogi A/7.