Jedro

Predlog za obnovo sodnega postopka v upravnem sporu je prepozen, če je tožnik za izločitveni razlog vedel in bi ga lahko uveljavil, preden je sodišče odločilo o njegovi pritožbi, pa tega ni storil.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

Dne 4.5.2006 je tožnik vložil predlog za obnovo postopka, ki se je končal s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 143/2006-6 z dne 29.3.2006. S to sodbo je prvostopno sodišče v senatu, v katerem je sodeloval tudi vrhovni sodnik svetnik A.M. (v nadaljevanju sodnik), razsodilo, da se pritožbi tožene stranke ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožnikova tožba zoper odločbo tožene stranke z dne 15.11.2005, zavrne, hkrati je zavrnilo tožnikovo pritožbo. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila predlog Sodnega sveta Republike Slovenije z dne 8.9.2005, za imenovanje tožnika na mesto predsednika okrožnega sodišča ter odločila, da se tožnik ne imenuje na to mesto.

Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka na podlagi 4. točke 1. odstavka 85. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 ter 44/06 - odl. US). Iz uvoda sodbe je namreč razvidno, da je pri sojenju v senatu sodeloval tudi sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen. Tožnik je navedeno dejstvo izvedel iz časopisa, o čemer je vrhovno sodišče seznanil v svoji zahtevi za izločitev sodnika, ki jo je vložil 5.4.2006. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je navedeno zahtevo za izločitev s sklepom z dne 18.4.2006 zavrgel, ker naj bi bila vložena po tem, ko je bila opravljena seja pritožbenega senata v tej zadevi, čeprav še pred izdajo odločbe vrhovnega sodišča. S posebnim dopisom je Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 18.4.2006 tožnika pozval, naj se izjasni, ali zahteva obnovo postopka še preden je odločitev sodišča znana. Ker je 3.5.2006 odločitev vrhovnega sodišča strankam postala znana, tožnik vrhovnemu sodišču še enkrat predlaga, da odloči o predlogu za obnovo postopka. Izločitev navedenega sodnika utemeljuje s tem, da je od Sveta za sodniško etiko (v nadaljevanju SSE) pri Slovenskem sodniškem društvu (v nadaljevanju SSD) z dopisom z dne 26.8.2005 zahteval, da sprejme stališče o tem, ali je navedeni sodnik s svojimi dejanji ter svojimi izjavami tudi v tisku spoštoval kodeks sodniške etike (20. člen Pravil SSD) in deloval v skladu s pravili SSD (2. alinea 9. člena Pravil SSD). SSE o tej tožnikovi zahtevi še ni odločal. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je z dopisom z dne 2.9.2005, tožnika prosil, da ga obvesti o stališču SSE. Torej sta tožnik in navedeni sodnik v sporu o temeljnem vprašanju sodniške etike, ki izvira iz tožnikove izvensodne dejavnosti. O tem sporu se je navedeni sodnik tudi javno izrekel, kar izhaja iz intervjuja za tednik ... z dne 22.8.2005, ki ga je tožnik priložil predlogu za obnovo postopka. Poleg tega je navedeni sodnik tožnika po tem, ko je prejel tožnikovo pismo in zahtevo za odločitev SSE, poklical po telefonu in v razgovoru smiselno izrazil pričakovanje, da bo tožnik navedeno zahtevo umaknil. Te okoliščine na strani navedenega sodnika v razmerju do tožnika objektivno upravičujejo dvom v njegovo nepristranskost. V skladu z ustaljeno sodno prakso, ustavnosodno prakso in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, je pri objektivnem testu sodnikove nepristranskosti pomembno, ali obstajajo določljiva dejstva, ki bi lahko vzbudila dvom v sam videz nepristranskosti. Ta videz je odvisen od tega, kako povprečno razumna javnost doživlja okoliščino, ki jo tožnik s to zahtevo uveljavlja kot odločilno. Sodniki so poklicno usposobljeni, da sami predlagajo svojo izločitev, kadar obstajajo okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v njihovo nepristranskost. Ker navedeni sodnik tega v obravnavanem primeru ni storil, tožnik meni, da iz tega izhaja njegova osebna pristranskost v tej zadevi, kar lahko predstavlja podlago za objektivno upravičeno prepričanje o njegovi pristranskosti. Ker se navedeni sodnik ni bil sposoben odmakniti od odločanja v tej zadevi, bi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice lahko to predstavljalo upravičen dvom tudi glede sodnikove subjektivne nepristranskosti, ki se sicer domneva, dokler ni predložil dokaza o nasprotnem. Pri tem se tožnik sklicuje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi K. proti Cipru, 27. januar 2004, št. 73/97/01. Navedene pomisleke dodatno utrjuje podatek, da navedeni sodnik obravnava še eno zadevo, v kateri je tožnik stranka v upravnem sporu, in sicer zadevo opr. št. I Up 537/2003. Te zadeve navedeni sodnik ni predložil v reševanje, ko je prišla na vrsto. Tožnik je s priloženo prošnjo z dne 15.12.2004 prosil za prednostno reševanje te zadeve, a sploh ni prejel nobenega odgovora sodišča. Ker je povprečen čas reševanja zahteve na upravnem oddelku vrhovnega sodišča bistveno krajši od treh let, kolikor traja reševanje omenjene zadeve, tožnik utemeljeno dvomi, da so za odlašanje s sojenjem podani objektivni razlogi. Tudi v očeh povprečno razumne javnosti zaradi takega r avnanja sodnika niso več podana zadostna jamstva, ki bi izključila dvome glede njegove objektivne in subjektivne nepristranskosti. Zato meni, da bi moral biti navedeni sodnik v skladu s 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom ZUS izločen. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zato predlaga, da odloči, da se predlogu za obnovo postopka ugodi in da se sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 143/2006-6 z dne 29.3.2006, razveljavi.

Predlog za obnovo postopka je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov: Tožnik predlaga obnovo postopka iz razloga po 4. točki 1. odstavka 85. člena ZUS, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če je pri odločitvi sodeloval sodnik, ki je bil ali bi moral biti po zakonu izločen. ZUS ne določa izločitvenih razlogov, pač pa v 1. odstavku 16. člena določa, da se glede vprašanj postopka, ki v ZUS niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Glede na to je treba v obravnavanem primeru uporabljati določbe glede izločitve (sodnikov) iz ZPP (UPB2, Uradni list RS, št. 36/04 in 69/05 - odl. US). ZPP izločitvene razloge določa v 70. členu, pri čemer glede na razlog za obnovo postopka, ki ga navaja tožnik, pride v poštev le izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Po tej določbi sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so "podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti". Ta izločitveni razlog pa lahko po določbah 71. in 72. člena ZPP uveljavlja tako sodnik kot tudi stranka, o izločitvi pa na podlagi 1. odstavka 73. člena ZPP odloča predsednik sodišča. Stranka lahko uveljavlja izločitev sodnika takoj, ko izve za izločitveni razlog, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (2. odstavek 72. člena ZPP).

Po določbi 86. člena ZUS se lahko obnova sodnega postopka zahteva najpozneje v 30 dneh, odkar je stranka zvedela za obnovitveni razlog oziroma odkar ga je lahko uporabila. Če je zvedela za obnovitveni razlog preden je bil postopek pri sodišču končan, pa ga ni mogla uporabiti v tem postopku, lahko zahteva obnovo v 30 dneh od dneva, ko je bila vročena odločba. Po 89. členu ZUS sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izpričala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten.

Tožnik je kot upravičena oseba predlog za obnovo postopka vložil naslednji dan po prejemu sodbe, v zvezi s katero uveljavlja obnovo postopka. Glede na to bi bil predlog za obnovo postopka pravočasen, če bi tožnik za obnovitveni razlog, ki ga uveljavlja, izvedel šele tedaj oziroma že prej, pa ga v predhodnem postopku ne bi mogel uveljavljati (1. odstavek 86. člena ZUS).

Za odločitev v tej stvari je torej pomembno, kdaj je tožnik zvedel ali bi lahko zvedel, da je oziroma bo pri sojenju sodeloval navedeni sodnik, za katerega meni, da bi moral biti po zakonu izločen.

Po podatkih sodnih spisov je tožnik svojo pritožbo, naslovljeno na vrhovno sodišče, poslal prvostopnemu sodišču priporočeno po pošti dne 18.1.2006, prvostopno sodišče jo je prejelo 19.1.2006; tožnikov odgovor na pritožbo tožene stranke pa je prvostopno sodišče prejelo 24.1.2006; pritožbeno zadevo je pritožbeno sodišče od prvostopnega sodišča prejelo 25.1.2006; tožnikov predlog za izločitev navedenega sodnika je Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije prejel 5.4.2006; pritožbeno sodišče pa je o pritožbah zoper prvostopno sodbo odločilo na seji 29.3.2006; sodba je bila tožniku po njegovih navedbah vročena 3.5.2006, tožnikov predlog za obnovo postopka pa je sodišče prejelo 4.5.2006. Okoliščine, zaradi katerih bi moral biti po tožnikovem mnenju navedeni sodnik izločen, izhajajo iz njegovega predloga za obnovo postopka in že prej vloženega predloga za izločitev navedenega sodnika, ki pa je bil zavržen. To so "spor med njim in navedenim sodnikom o temeljnem vprašanju sodniške etike, ki izvira iz tožnikove izvensodne dejavnosti", ki naj bi nastal zaradi ravnanja navedenega sodnika, zaradi katerega je tožnik dne 26.8.2005 SSD predlagal, da o tem vprašanju zavzame stališče SSE; pričakovanje navedenega sodnika, da bo tožnik ta predlog SSE umaknil, kar naj bi navedeni sodnik izrazil v telefonskem razgovoru s tožnikom kmalu po tem, ko je tožnik predlog na SSE vložil, ter dejstvo, da navedeni sodnik v drugi zadevi, v kateri je tožnik tožeča stranka, ni odločil že 3 leta, čeprav je povprečni čas reševanja zadev na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po podatkih Predsednika VS RS bistveno krajši kot 3 leta. Vse te okoliščine, ki naj bi utemeljevale upravičenost dvoma v sodnikovo nepristranskost, pa so po navedbah samega tožnika obstojale še pred vložitvijo tožnikove pritožbe v upravnem sporu v zvezi z njegovim imenovanjem za predsednika sodišča in so bile tožniku znane.

Iz tožnikovega predloga za obnovo postopka je tudi razvidno, da je tožnik vedel, da je navedeni sodnik razporejen na upravni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Navedeni sodnik je v II. točki Letnega razporeda sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za leto 2006 z dne 14.12.2005 (v nadaljevanju letni razpored), ki je javna listina, in je objavljen na spletni strani in na sodni deski Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, razporejen skupaj s še tremi sodniki na pravno področje upravnih azilnih zadev in zadev osebnih stanj (kandidiranje, imenovanje, izvolitve, razrešitve). Po tej točki letnega razporeda se le tem štirim sodnikom kot zakonitim sodnikom oziroma poročevalcem dodeljujejo zadeve z upravnega področja osebnih stanj. Trije od teh sodnikov so s 3. podtočko VII. točke letnega razporeda razporejeni v pritožbeni senat 2 skupaj s še enim sodnikom, ki sicer ni specializirani poročevalec za zadeve z upravnega področja osebnih stanj, temveč v senatu sodeluje le kot glasovalec, temu senatu pa predseduje bodisi vodja oddelka ali pa namestnik vodje oddelka, ki je eden od 4 sodnikov, ki so specializirani poročevalci v zadevah osebnih stanj. Iz tega letnega razporeda torej povsem jasno in nedvoumno izhaja, da je navedeni sodnik eden od specializiranih poročevalcev v zadevah osebnih stanj in da je redni član 5-članskega senata za odločanje v teh zadevah. Iz navedenega tudi izhaja, da bi tožnik že ob vložitvi pritožbe lahko vedel, da bo v senatu, ki bo odločal v njegovi zadevi imenovanja, član tudi navedeni sodnik.

Glede na navedeno je po presoji sodišča tožnik za izločitveni razlog vedel in ga je imel možnost uveljavljati že ob vložitvi pritožbe, vsekakor pa preden je bil postopek v zvezi s pritožbami v upravnem sporu pred pritožbenim sodiščem končan. Ker tedaj izločitve ni zahteval, glede na navedeno pa je to možnost imel, je glede na določbo 1. odstavka 86. člena ZUS njegov predlog za obnovo postopka prepozen.

Na drugačno odločitev v tej stvari ne vpliva tožnikova navedba, da je za to, da je v njegovi zadevi odločal tudi navedeni sodnik, izvedel šele iz dnevnika .. Ta njegova navedba pa po presoji sodišča ni verjetna in je v nasprotju z njegovimi navedbami v predlogu za obnovo postopka in v predlogu za izločitev navedenega sodnika z dne 4.4.2006. Iz teh njegovih aktov namreč izhaja, da je v nepristranskost navedenega sodnika dvomil zaradi okoliščin, ki jih je poznal pred vložitvijo pritožbe, in da je vedel, da obstoja verjetnost, da bo navedeni sodnik v sporni zadevi sodil. Z vpogledom v letni razpored pa bi se kot stranka, ki varuje svoje procesne pravice, lahko prepričal, ali bo navedeni sodnik v njegovi zadevi zanesljivo odločal. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 89. člena ZUS tožnikov predlog za obnovo postopka zavrglo kot prepozen.