Jedro

Sodišče druge stopnje glede upnikovih navedb o tem, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje katera izmed obeh tipov cen se upošteva kot osnova za izračun kilometrine, pojasnjuje, da tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi1 ni mogoče uporabiti tako, da bi se lahko uporabile cene pogonskih goriv na avtocestnem križu, saj se le te oblikujejo prosto, iz besedila določbe pa ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršba ustavi za dne 15. 12. 2022 plačanih 10.000,00 EUR (točka I izreka) ter odločilo, da mora dolžnica upniku povrniti 267,21 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v osmih dneh od vročitve prepisa tega sklepa, od prvega dne po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila, v presežku pa je zahtevek za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje upnik iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da predmetni pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep v razveljavi, in samo odloči o delni utesnitvi izvršbe s strani upnika ter o povračilu stroškov s strani dolžnika, podrejeno pa zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je s svojo vlogo z dne 2. 3. 2023 prvostopenjskemu sodišču sporočil, da je iz naslova razdelitve kupnine dne 15. 12. 2022 prejel znesek v višini 10.000,00 EUR, dejansko pa je od tega zneska s strani izvršitelja prejel (le) znesek v višini 9.944,42 EUR. Pojasnjuje, da se prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu do navedenega relevantnega dejstva oziroma pravno pomembne okoliščine ni opredelilo niti z besedo. Zaradi tega ni jasno, zaradi česa in na kakšni dejanski in pravni podlagi je v izreku izpodbijanega sklepa izvršbo ustavilo za znesek 10.000,00 EUR in ne za znesek 9.944,42 EUR. Zaradi tega tudi ni jasno, kolikšen znesek oziroma katerega izmed obeh navedenih zneskov je potrebno upoštevati kot delno poplačilo dolgovane obveznosti, zaradi česar tudi ni mogoče izdelati točnega obračuna stanja terjatve. Navaja, da sodišče za kakršenkoli poziv upniku k podaji (delnega) umika zaradi uspešno opravljene izvršbe nima pravne podlage. Nadalje navaja, da je prvostopenjsko sodišče poseglo v konkretni dokončni izvršiteljev obračun, ki na podlagi 2. odstavka 38c. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, saj upnik ni podal zahteve, da o tem odloči sodišče. Pojasnjuje, da delno uspešne dražbe v predpisih s področja izvršilnega prava ni zaslediti, sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo matematično operacijo pri izračunu stroškov dražbe. Pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu ni spoštovan 8. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi), ki določa, da je izvršitelj upravičen do plačila za izvršilno dejanje za opravo vsakega posameznega izvršilnega dejanja, ki je potrebno za izvršbo. Izvršitelj je namreč opravil vsa dejanja, kot izhajajo iz njegovega specificiranega obračuna/računa, vključno s tistimi, za katere mu prvostopenjsko sodišče stroškov ni priznalo, med drugim to velja za oklic in objavo javne dražbe. Pojasnjuje, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da za priznanje stroškov vpisa spremembe v AJPES oziroma za izbris iz Registra zastavljenih premičnin in zastavnih pravic v Pravilniku o tarifi ni podlage. Tovrstni zaključek je po mnenju upnika zmoten oziroma je tudi v nasprotju z ravnanjem prvostopenjskega sodišča. Slednje je namreč smiselno upoštevalo ureditev iz Pravilnika o tarifi, ki se nanaša na rubež, tudi za izvedbo javne dražbe. To pa pomeni, da bi tudi glede spremembe v AJPES oziroma za izbris iz Registra zastavljenih premičnin in zastavnih pravic prvostopenjsko sodišče lahko smiselno uporabilo določbo šeste alineje tar. št. 2 Pravilnika o tarifi. Navaja, da je na dan oprave javne dražbe dne 29. 11. 2022 regulirana cena litra 95 oktanskega bencina znašala 1,464 EUR in ne 1.43269 EUR, kot v izpodbijanem sklepu navaja prvostopenjsko sodišče. Posledično znaša 30% te cene 0,44 EUR in ne 0,43 EUR. Od kje prvostopenjskemu sodišču cena, ki jo je navedlo v izpodbijanem sklepu, ni razvidno. Zaradi tega navedenega niti ni mogoče preveriti. Ob tem velja izpostaviti splošno znano dejstvo, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje, katera izmed obeh tipov cen litra 95 oktanskega bencina se upošteva kot osnova za izračun kilometrine. Vsebina obrazložitve izpodbijanega sklepa po oceni upnika dejansko predstavlja odločitev sodišča o obračunu izvršitelja v smislu drugega odstavka 38c. člena ZIZ. S pritožbo predlaga, da sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 38c. člena ZIZ odloči o konkretnem obračunu izvršitelja tudi na način, ki bo zavezujoč tudi v razmerju med upnikom in izvršiteljem. Upnik stroškov ni povzročil/zakrivil, zato jih iz tega razloga ni dolžan nositi. V kolikor gre za neupravičene stroške, pa tudi ni jasno, zakaj bi jih moral trpeti upnik. Dejstvo je, da bi moral upnik na podlagi izvedene javne dražbe dne 29. 11. 2022 prejeti celoten znesek kupnine iz naslova prodanega zarubljenega vozila, prav tako pa bi mu morali biti povrnjeni stroški, ki jih je v zvezi s tem izvršilnim dejanjem imel. Kupnina za prodano vozilo je znašala 10.000,00 EUR, upnik pa je imel v zvezi z navedeno javno dražbo za 717,15 EUR stroškov. Skupaj bi tako moral biti upnik upravičen do zneska v višini 10.717,15 EUR. Dejansko pa je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da upniku skupaj pripada (zgolj) znesek 10.211,63 EUR. Na ta način je upnik prikrajšan za znesek 505,52 EUR, in sicer deloma pri poplačilu iz razdelitve kupnine, deloma pa iz zavrnitve povračila nastalih mu izvršilnih stroškov. Zakaj bi moral trpeti to prikrajšanje, upniku ni jasno. Vsekakor pa je to, če drugega ne, v nasprotju tudi s splošnim načelom pravičnosti in poštenja. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, v nadaljevanju pa odgovarja le še na izrecne pritožbene navedbe.

6. Sodišče prve stopnje je izvršbo pravilno utesnilo za znesek 10.000,00 EUR, kljub dejstvu, da je izvršitelj upniku nakazal znesek v višini 9.944,42 EUR. Upnik je namreč po pozivu sodišča z vlogo z dne 2. 3. 2023 predmetni izvršilni postopek utesnil za znesek 10.000,00 EUR plačanih dne 15. 12. 2022.1 Po določbi prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena v primeru umika sodišče ustavi postopek. Takšna zakonska ureditev pomeni, da predstavlja (delni) umik predloga za izvršbo neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek. Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je tudi nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti, odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka pa je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.2 Na podlagi navedenega se prvostopenjskemu sodišču v izpodbijanem sklepu ni bilo potrebno opredeljevati do dejstva, da je upnik od izvršitelja prejel zgolj znesek v višini 9.944,42 EUR in je na podlagi upnikove izjave o delnem umiku predloga za izvršbo za znesek 10.000,00 EUR skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom pravilno delno ustavilo izvršbo.

7. Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja (kot je v tem primeru), ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga, vendar pa takšen poziv ne predstavlja kršitve določb postopka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje z vlogo z dne 7. 12. 2023 upnika zgolj obvestilo o prejetem plačilu v višini 10.000,00 EUR, zato v konkretnem primeru neodgovor upnika na predmetni dopis za sam izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Nadalje sodišče druge stopnje ugotavlja, da poziva z dne 22. 12. 2022 in 9. 1. 2023 predstavljata pojasnilo sodišča prve stopnje. Če upnik v posledici teh pozivov ne bi umaknil predloga za izvršbo, bi sodišče kljub temu lahko izdalo ugotovitveni sklep ter izvršbo ustavilo za plačan znesek v višini 10.000,00 EUR. Izvršitelj se lahko namreč, v primeru ko založen predujem (ali varščina) ne zadošča za njegovo poplačilo, poplača iz izterjanega zneska.3 V konkretnem primeru predujem ni zadoščal za plačilo vseh stroškov izvršitelja,4 zato se je izvršitelj poplačal še z delom kupnine prejete od prodaje zarubljenega osebnega vozila, preostanek kupnine pa je nakazal upniku. Čeprav je torej upnik od izvršitelja prejel le znesek razlike do celotnega plačila, bi sodišče tudi v primeru če upnik ne bi umaknil predloga za izvršbo za celoten znesek v višini 10.000,00 EUR, kot je storil v konkretnem primeru, izvršbo ustavilo za celotno prejeto kupnino v višini 10.000,00 EUR. Stroške izvršitelja pa je upnik upravičen priglasiti sodišču kot nadaljnje izvršilne stroške v skladu petim odstavkom 38. člena ZIZ, kar je tudi storil in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo v točki II izreka izpodbijanega sklepa.

8. Prvi odstavek 38. člena ZIZ določa, da izvršilne stroške najprej plača upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V skladu z določbo 293. člen ZIZ so stroški izvršilnega postopka tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali.

9. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neupravičeno poseglo v v konkretni dokončni izvršiteljev obračun, ki bi naj po prepričanju upnika na podlagi drugega odstavka 38c. čl. ZIZ predstavljal izvršilni naslov. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je dokončen obračun izvršitelja po drugem odstavku 38.c člena ZIZ izvršilni naslov le v razmerju do upnika, kar pomeni, da lahko izvršitelj izvršilne stroške, v primeru ko založen predujem (ali varščina) ne zadošča za njegovo poplačilo ali če se ne more poplačati iz izterjanega zneska, na njegovi podlagi svojo terjatev prisilno izterja od upnika. Pred dokončnostjo obračuna je imel upnik možnost, da v primeru, če se z obračunom izvršitelja ni strinjal, v osmih dneh od prejema poda pri izvršitelju zahtevo, da o obračunu odloči sodišče (drugi odstavek 38.c člena ZIZ). V obravnavani zadevi upnik takega zahtevka ni vložil in je s tem podal soglasje k obračunu izvršitelja. Obračun je postal dokončen in zavezujoč v razmerju med upnikom in izvršiteljem.

10. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je potrebno ponovno presoditi, ali so bila za opravo izvršbe v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ potrebna vsa opravljena dejanja izvršitelja oziroma ali so bili vsi upnikovi stroški za delo izvršitelja potrebni in upravičeno obračunani.5 V predmetni zadevi zato ni prišlo do kršitve načela vestnosti in poštenja, kot pritožbeno navaja upnik, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ in stroške pravilno odmerilo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

11. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da je dejanje oklica in objave javne dražbe ovrednoteno že v sklopu prve alineje tar. št. 4 Pravilnika o tarifi. V konkretni zadevi ni dvoma, da je izvršitelj opravil dejanje oklica in objave javne dražbe, vendar tudi po prepričanju sodišča druge stopnje slednje sodi v sklop organizacije javne dražbe, zato je navedeno že zajeto v plačilo določeno v prvi alineji tar. št. 4 Pravilnika o tarifi, ki ureja plačilo za organizacijo in izvedbo javne dražbe.

12. Prav tako sodišče druge stopnje soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da Pravilnik o tarifi ne opredeljuje opravila vpisa spremembe v Ajpes oziroma izbrisa iz Registra zastavljenih premičnin in zastavnih pravnic. Upnik z navedbami v pritožbi, da bi sodišče prve stopnje tudi glede izbrisa iz Registra zastavljenih premičnin in zastavnih pravic lahko smiselno uporabilo določbo šeste alineje tar. št. 2 Pravilnika o tarifi, kot je smiselno uporabilo določbo tar. št. 1 Pravilnika o tarifi v primeru druge javne dražbe, ne more uspeti. Da se v primeru organizacije in izvedbe javne dražbe upošteva tar. št. 1 Pravilnika o tarifi je namreč določeno v tar. št. 4 Pravilnika o tarifi, medtem ko Pravilnik o tarifi nikjer ne določa smiselne uporabe tar. št. 2. 13. Sodišče prve stopnje je pri presoji upravičenosti do povrnitve stroškov za organizacijo in izvedbo javne dražbe pravilno uporabilo tar. št. 1 Pravilnika o tarifi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Sodišče prve stopnje je po prepričanju sodišča druge stopnje pravilno štelo, da gre v predmetni zadevi za delno uspešno drugo javno dražbo in za izračun stroškov smiselno uporabilo tretji odstavek tar. št. 1 Pravilnika, ki govori o delno uspešnem rubežu. Iz zapisnika z dne 29. 11. 2022, ki ga je sodišču predložil izvršitelj, izhaja, da je bila javna dražba delno uspešna, saj za premičnine od zaporedne številke 1 do 41 ni bilo kupcev. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje tako iz dražbenega razglasa (l. št. 337), kot zapisnika o opravljeni dražbi (l. št. 340) izhaja, da je bila za vse zarubljene premičnine predlagana in razpisana (ena) druga javna dražba, kjer se je prodalo zgolj osebno vozilo Renault Kadjar 1.5 DCI, ostale premične stvari pa ne. Iz navedenega izhaja, da je bila dražba delno uspešna, sodišče prve stopnje pa je pri izračunu upravičenosti stroškov delno uspešne dražbe uporabilo pravilno matematično operacijo (točka 16 obrazložitve). Sodišče druge stopnje ob tem pojasnjuje, da se v primeru če se na eni dražbi proda le del stvari, takšna dražba ne more opredeliti kot ena uspešna in ena neuspešna dražba, temveč gre za delno uspešno dražbo (oziroma delno neuspešno) dražbo.

14. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o nepravilnem izračunu kilometrine. Upnik v pritožbi navaja, da bi naj na dan oprave druge javne dražbe6 regulirana cena litra 95 oktanskega bencina znašala 1,464 EUR in ne 1,43269 EUR, kar bi pomenilo, da bi posledično 30% cene na liter znašalo 0,44 EUR in ne 0,43 EUR. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je najvišja poročana maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina (NMB-95) v oktobru 2022 znašala 1,43269 EUR/liter, naveden podatek pa se je uporabil za izračun kilometrine za mesec november 2022, ko se je izvedla javna dražba. Cena, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izračunu, je javno dostopna,7 zato se tudi izpodbijan sklep lahko preizkusi, posledično pa ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

15. Sodišče druge stopnje glede upnikovih navedb o tem, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje katera izmed obeh tipov cen se upošteva kot osnova za izračun kilometrine, pojasnjuje, da tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi8 ni mogoče uporabiti tako, da bi se lahko uporabile cene pogonskih goriv na avtocestnem križu, saj se le te oblikujejo prosto, iz besedila določbe pa ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. 16. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere more paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik v tem ni uspel, zato stroške pritožbe krije sam (prvi odstavek 154. člena ZIZ).

1 Iz vloge upnika z dne 2. 3. 2023 izhaja, da upnik skladno s pozivom sodišča predmetni izvršilni postopke utesnjuje za dne 15. 12. 2022 prejeto plačilo (iz naslova razdelitve kupnine) v višini 10.000,00 EUR, pri čemer pa vztaja, da je s strani izvršitelja prejel zgolj znesek v višini 9.944,42 EUR. 2 Tako tudi VSM Sklep I Ip 486/2018. 3 Četrti odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) in četrti odstavek 38.c člena ZIZ. 4 Navedeno izhaja tudi iz vloge upnika z dne 20. 12. 2022. 5 Glej VSM sklep I Ip 742/2015. 6 29. 11. 2022. 7 Podatek objavljen na spletni strani Ministrstva za javno upravo - Arhiv objav maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov, zneska regresa za prehrano med delom in usklajenih višin zneskov, dostopen na: https://www.gov.si/teme/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki/. 8 V tretjem odstavku 11. člena pravilnika je določeno, da kilometrina za uporabo osebnega avtomobila znaša 30% cene za en liter 95 oktanskega bencina za vsak prevožen kilometer. Če mora izvršitelj zaradi prevoza stvari uporabiti za prevoz tovorno vozilo, se povračilo kilometrine poveča za 50%.