Jedro

Ko gre za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin in nepremičnin, za katere se vodi javni register, zakon določa tudi vpis prepovedi v ta register, s čimer si upnik zagotovi publicitetni učinek erga omnes. Tega bi si lahko zagotovil tudi v tej zadevi, vendar ni predlagal vpisa prepovedi v sodni register in sodišče prve stopnje je ni dovolilo. Zato je imela začasna odredba s prepovedjo izvršitve sklepa o prodaji učinek samo med strankama in še to do sklenitve zavezovalnega posla, to je pogodbe o prodaji poslovnega deleža.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: “Ugovoru tožene stranke se ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2016 se razveljavi in se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 258,47 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 489,94 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 15. 7. 2016 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka zavarovanja 717,30 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za izpolnitev dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je prepoved izvršitve sklepa o prodaji lastnih poslovnih deležev šteti kot prepoved prodaje in prepoved izvršitve nadaljnjih pravnih dejanj za prenos poslovnih deležev, to je izvršitve vpisa pridobitelja poslovnega deleža v sodni register skladno z 482. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), po katerem se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Drži, da so bili lastni poslovni deleži 30. 6. 2016 prodani in preneseni na novega pridobitelja. Iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bila 30. 6. 2016 kot pridobitelj poslovnega deleža vpisana družba A. R. d.o.o.. Tožeča stranka je 18. 7. 2016 vložila pritožbo zoper sklep o vpisu Srg 2016/22896 z dne 30. 6. 2016, morebitni uspeh pa bi lahko vzpostavil stanje, kot je bilo pred vpisom, in kar zasleduje tožeča stranka z začasno odredbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v II. točki ugovora uveljavljala, da v času izdaje sklepa o začasni odredbi ni bilo več mogoče preprečiti izvršitve spornega skupščinskega sklepa toženca in doseči namena zavarovanja, ki ga zasleduje tožnik, ter da je v postopku prodaje lastnih poslovnih deležev toženca, ki sledi spornemu skupščinskemu sklepu o prodaji lastnih poslovnih deležev toženca z dne 1. 4. 2016, sodeloval tudi tožnik, s čimer je dejansko sprejel veljavnost in učinek skupščinskega sklepa. Posledica izdane začasne odredbe je samo ta, da direktor toženca ne sme več izvršiti sklepa skupščine, po katerem je obvezan prodati lastne poslovne deleže toženca, in ne splošna prepoved prodaje in izvršitve nadaljnjih pravnih dejanj za prenos poslovnih deležev. Tega sklep o začasni odredbi ne določa. Prepoved je lahko sam konkretna in neposredna. Kot takšna se v tej zadevi nanaša samo na izvršitev spornega skupščinskega sklepa. Sporni skupščinski sklep se ne nanaša na vpis v sodni register, ampak samo na prodajo lastnih poslovnih deležev, ki je stvar razmerja med prodajalcem in kupcem. Prodaja lastnih poslovnih deležev je bila že realizirana in lastni poslovni deleži v razmerju do kupca niso več del premoženja toženca. S sklenitvijo pogodbe o prenosu lastnih poslovnih deležev v obliki notarskega zapisa, ki je samostojni pravni akt in ni predmet tega postopka, so prešli v last kupca, le da bo to po spremembi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 imelo učinek navzen šele po vpisu v sodni register. Zato z izrečenim zavarovanjem, ki se nanaša le na akt prodaje lastnih poslovnih deležev, ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščeni odvetniški pisarni.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ne drži sicer očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do pravno pomembnih trditev tožene stranke, o njih je zavzelo argumente in v njih ni nasprotja. Kolikor pa ni sledilo ugovoru tožene stranke, gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 7. 2016 izdalo predlagano začasno odredbo in toženi stranki prepovedalo izvršitev sklepa skupščine tožene stranke iz zapisnika seje skupščine z dne 1. 4. 2016, ki se glasi: Skupščina direktorju družbe nalaga, da proda lastne deleže družbe […]. Toženi stranki je za primer kršitve zapovedi določilo denarno kazen 50.000,00 EUR za vsako kršitev. Začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, začetega s strani tožeče stranke zoper toženo stranko na razveljavitev izpodbijanega sklepa skupščine tožene stranke z dne 1. 4. 2016 (list. št. 37 spisa).

7. Nadalje je sodišče prve stopnje pritrdilo toženi stranki, da so bili lastni poslovni deleži 30. 6. 2016 prodani in preneseni na novega pridobitelja, da je bila 30. 6. 2016 kot pridobitelj vpisana družba A. R. d.o.o. (13. točka obrazložitve). Vendar tožena stranka utemeljeno izpodbija odločilni zaključek sodišča prve stopnje, da je prepoved izvršitve sklepa o prodaji lastnih poslovnih deležev šteti kot prepoved prodaje in prepoved izvršitve nadaljnjih pravnih dejanj za prenos poslovnih deležev, to je izvršitve vpisa pridobitelja poslovnega deleža v sodni register (13. točka obrazložitve). Prav ima, da je bila posledica izdane začasne odredbe samo, da direktor ne sme izvršiti sklepa skupščine, ne splošna prepoved prodaje in zlasti ne prepoved izvršitve nadaljnjih pravnih dejanj za prenos deležev, ker sklep o začasni odredbi tega ne določa, nanaša pa se samo na izvršitev spornega skupščinskega sklepa, torej le na akt prodaje. Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa […]. Ko gre za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin in nepremičnin, za katere se vodi javni register, zakon določa tudi vpis prepovedi v ta register, s čimer si upnik zagotovi publicitetni učinek erga omnes1. Tega bi si lahko zagotovil tudi v tej zadevi, vendar ni predlagal vpisa prepovedi v sodni register in sodišče prve stopnje je ni dovolilo2. Zato je imela začasna odredba s prepovedjo izvršitve sklepa o prodaji učinek samo med strankama in še to do sklenitve zavezovalnega posla, to je pogodbe o prodaji poslovnega deleža. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila 30. 6. 2016 že vpisana družba A. R. d.o.o. kot pridobitelj, sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2016 ni dosegel svojega namena, kar tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja in dodaja, da v času izdaje sklepa o začasni odredbi ni bilo več mogoče preprečiti izvršitve spornega skupščinskega sklepa.

8. Sodišče prve stopnje je še razlogovalo, da je tožeča stranka 18. 7. 2016 vložila pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register Srg 2016/22896 z dne 30. 6. 2016 in da bi morebitni uspeh lahko vzpostavil stanje, kot je bilo pred vpisom, in kar naj bi zasledovala tožeča stranka z začasno odredbo (13. točka obrazložitve). To ne drži, ker se začasna odredba ni glasila na prepoved izvršitve nadaljnjih dejanj za prenos, to je vpisa pridobitelja v sodni register.

9. Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor zatrjevala, da tožena stranka ni izkazala izvršitve skupščinskega sklepa glede prodaje lastnih deležev niti ni predložila prodajne pogodbe, kar ne drži in ji ni pritrdilo že sodišče prve stopnje. Tožena stranka je predložila zgodovinski izpisek iz sodnega/poslovnega registra, kjer je razvidno, da je bila 30. 6. 2016 vpisana sprememba družbenika (priloga B 3). Poleg tega je predložila zapisnik o odpiranju ponudb za nakup lastnih poslovnih deležev družbe z dne 20. 5. 2016, kjer je s ponudbo z dne 18. 5. 2016 sodelovala tudi tožeča stranka (priloga B 4). Nadalje je tožeča stranka v odgovoru na ugovor zatrjevala, da iz izpiska izhaja, da so bili poslovni deleži preneseni, ne pa kako. To za ta postopek ni odločilno. Njena trditev v odgovoru na ugovor, da obstaja možnost, da tožena stranka zopet pridobi lastne deleže in da je zato aktualen predlog za izdajo začasne odredbe, ni utemeljena, ker začasna odredba ne more biti izdana “na zalogo” oziroma za tak primer.

10. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo ugovoru tožene stranke, razveljavilo sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2016 in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Spremenilo je tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Tožena stranka je v njem uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), zato ji mora tožeča stranka povrniti nagrado pooblaščenega odvetnika za ugovor 400 točk po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), poštne in telekomunikacijske stroške 2 % po 11. členu OT, sodno takso 30,00 EUR, 22 % DDV, skupaj 258,47 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 12. Tožena stranka je uspela tudi s pritožbo, zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške nagrade pooblaščenega odvetnika za sestavo pritožbe 800 točk po tar. št. 27/6 OT, materialne stroške 2 %, sodno takso 33,00 EUR, 22 % DDV, skupaj 489,94 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. Op. št. (1): V zavarovanje nedenarne terjatve upnik pojmovno ne more pridobiti zastavne pravice. Da je ne pridobi tudi v zavarovanje denarne terjatve, določa drugi odstavek 271. člena ZIZ.

Op. št. (2): Nasprotno je upnik predlagal vpis prepovedi v sodni register oziroma jo je sodišče dovolilo v zadevah: VSL I Cp 1290/2015, IV Cpg 696/2016, IV Cp 695/2016, IV Cpg 697/2016, I Cp 1751/1999, I Cp 322/2000, I Cp 886/2001, I Cpg 370/2016, I Cp 591/2015, II Cp 698/2015, I Cpg 620/2014, I Cpg 611/2015, I Cpg 498/2012, I Cpg 234/2013, II Cp 4313/2009, VDSS Pdp 1231/2012.