Jedro

Ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če jo stranka uveljavlja za sestavo vloge, katere vložitev po zakonu ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 303/2002-11 z dne 17.9.2002.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijane sodbe je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000 - ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.6.2002, s katero je zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri sestavi izrednega pravnega sredstva - revizije v postopku izvršbe. Z 2. točko izreka je upravno sodišče tožnico oprostilo plačila sodnih taks. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da je tožničina prošnja neutemeljena, ker ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj zoper pravnomočno sodno odločbo druge stopnje, izdano v postopku izvršbe, v skladu s 1. odstavkom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ) revizija ni dovoljena. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 - ZBPP) in se delijo na subjektivne - finančne, ki zadevajo stranko in njen finančni položaj oziroma potrebo po nudenju brezplačne pravne pomoči, ter objektivne oziroma postopkovne pogoje, ki predstavljajo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem: da zadeva ni očitno nerazumna; ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj; ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena; ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve; ali je rešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski. Po določbi 2. odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje, ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča prve stopnje je pravilen zaključek tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje postopkovnega oziroma objektivnega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP. Na podlagi podatkov predloženega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da želi tožnica vložiti revizijo v postopku izvršbe, v katerem je tožničin ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 28.8.2001, Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 19.2.2002 zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje, ki je tako postal pravnomočen. V izvršilnem postopku se uporabljajo izredna pravna sredstva predvidena v zakonu o pravdnem postopku, vendar ZIZ v določbi 10. člena izrecno izključuje možnost vložitve revizije zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja. Zato tožnica v zadevi, za katero je zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izrednega pravnega sredstva ne more vložiti. Ob ugotovitvi, da tožnica kot prosilka ne izpolnjuje postopkovnega oziroma objektivnega pogoja, za presojo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči niti ni pomemben tožničin finančni položaj.

Tožnica je ob vložitvi tožbe zaprosila tudi za oprostitev plačila sodnih taks. V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000-ZST) je sodišče na podlagi predloženih listin ocenilo, da bi s plačilom sodne takse bilo ogroženo preživljanje tožnice in njenih družinskih članov, zato je njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.

Tožnica vlaga "ugovor na sodbo". Ne strinja se s sodbo, ker meni, da je zanjo nepravična.

Pritožba ni utemeljena.

Tožničino vlogo, naslovljeno kot "ugovor na sodbo", je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe. Druga točka izreka citirane sodbe je po vsebini namreč sklep, s katerim je prvostopno sodišče ugodilo tožničinemu predlogu in jo oprostilo plačila sodnih taks.

Ob pravilni ugotovitvi tožene stranke in upravnega sodišča, da se tožničina zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša na izredno pravno sredstvo - revizijo, ki jo želi tožnica vložiti proti pravnomočni drugostopni odločbi, izdani v postopku izvršbe, je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, odločitev prvostopnega sodišča pod 1. točko izreka sodbe, pravilna. Po določbi 1. odstavka 10. člena ZIZ revizija zoper pravnomočno odločbo druge stopnje, izdano v postopku izvršbe, ni dovoljena. Zato je pravilno sklepanje upravnega sodišča, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP, saj bi bila vložitev revizije v tem primeru v nasprotju z navedeno pravno podlago (1. odstavkom 10. člena ZIZ) in s tem očitno nerazumna.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 1. točko izreka izpodbijane sodbe.