Jedro

V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženko uveljavljala nedenarni zahtevek: „da navedena toženka ustavi vse začete izvršilne in sodne postopke, dokler upravnik ne uredi baze podatkov in se opravijo ponovni obračuni ter uskladijo terjatve z dejanskim stanjem, po opravljenem obračunu za stanovanjsko enoto“. Gre torej za nedenarni zahtevek, glede katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT, kot vrednost predmeta upoštevalo 4.000,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da je dolžna toženki K. d.o.o., povrniti pravdne stroške v znesku 218,38 EUR v roku 15 dni s pripadki v primeru zamude. Ker je tožnica tožbo umaknila, je navedeni toženki dolžna povrniti stroške postopka, upoštevajoč vrednost predmeta 4.000,00 EUR v skladu z določbo 22. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT).

Zoper sklep se pritožuje tožnica. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo, da vrednost predmeta ni (bila) določena. Navaja, da je navedla vrednost terjatve in na podlagi določene višine terjatve vrednost spornega predmeta ni bila potrebna, ker gre za spor manjše vrednosti. Posledično je bila nerazumljiva tudi zahteva sodišča, da določi vrednost spornega predmeta. Ker gre za že določeno denarno terjatev predlaga, da pritožbeno sodišče določi pravo vrednost stroškov tožene stranke in odvetniške stroške v skladu z vrednostjo dejanske terjatve za 131,78 EUR, in ne za vrednost 4.000,00 EUR. Obširno opisuje preoblikovanje tožbenega zahtevka ter po oblikovanju navedeno vrednost terjatve, in ne vrednosti spornega predmeta (terjatev za znesek 2.815,00 EUR se je spremenila v terjatev za znesek 131,78 EUR). Sodišče je vrednost zmotno ugotovilo, ker gre za spor manjše vrednosti. Ni pa sodišče upoštevalo tudi, da je bilo zajetih pet tožencev. Vrednost 4.000,00 EUR je sodišče določilo enostransko z vednostjo, da se mora vrednost spora določiti v primeru nedenarne terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženko K. uveljavljala nedenarni zahtevek: „da navedena toženka ustavi vse začete izvršilne in sodne postopke, dokler upravnik ne uredi baze podatkov in se opravijo ponovni obračuni ter uskladijo terjatve z dejanskim stanjem, po opravljenem obračunu za 31. stanovanjsko enoto“. Gre torej za nedenarni zahtevek, glede katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZOdvT, kot vrednost predmeta upoštevalo 4.000,00 EUR. Tako je izpodbijani sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, pritožbeni očitki pa neutemeljeni. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo (obveznost po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.