Jedro

V postopku spremembe posestne meje, kamor sodi tudi parcelacija zemljišča, lahko kot stranski udeleženec sodeluje tudi oseba, če izkaže, da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 26.3.1998, s katero je ta zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbe Območne geodetske uprave K., Izpostave K. z dne 29.9.1997. Z navedenimi odločbami je prvostopni upravni organ v zemljiškem katastru ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov za parceli št. 134 in 135 k.o. K. in parcele št. 1038/21, 1034/2, 1035/2, 1035/4, 1035/11, 1035/22, 1037/1, 1038/1 in 1040/1, vse k.o. Š.g. V pritožbi zoper navedene odločbe je tožeča stranka uveljavljala položaj stranke v postopku ugotavljanja in evidentiranja sprememb katastrskih podatkov za navedene parcele.

Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bila v obravnavani zadevi v zvezi s postopkom denacionalizacije kmetijskih zemljišč na K. zahtevana katastrska odmera in parcelacija gradbenih in funkcionalnih zemljišč, na katerih stojijo nepremičnine tožeče stranke ter določitev parcelnih meja. Postopek je bil uveden na predlog tožeče stranke s soglasjem in dovoljenjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in denacionalizacijskih upravičencev Pašne skupnosti P. J. in Agrarne pašne skupnosti K. planina. Tožena stranka je ugotovila, da tožeča stranka niti z vpisom v zemljiško knjigo niti z odločbo upravnega organa oziroma s kakšno drugo javno listino ni dokazala razpolagalnega upravičenja na spornih zemljiščih, zaradi česar ne more biti udeležena kot stranka v postopku zemljiškega katastra v smislu določb 5. člena in 2. odstavka 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 16/74 in 42/86, v nadaljevanju ZZKat). Dejstvo, da ima tožeča stranka v postopku denacionalizacije priznan položaj stranke, po presoji sodišča prve stopnje v postopku zemljiškega katastra nima nobenega vpliva.

Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Po njenem mnenju bi se morale v tej zadevi upoštevati določbe 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Sklicuje se na svoje vloge, kjer je podrobno opisala dejansko in pravno stanje pri ugotavljanju posesti in razpolaganju s predmetnim zemljiščem na K., z zgrajeno smučarsko infrastrukturo na teh zemljiščih, z njihovo namembnostjo oziroma vrsto rabe. Navaja, da je iz teh opisov razvidno, da ima zaradi varstva svojih pravnih koristi (njena dejavnost je zgolj in samo upravljanje žičnic in izvajanje smučarske dejavnosti na K., kar izhaja iz njene firme in vsaka sprememba razmer na K. bistveno vpliva na njen ekonomski položaj, na naravne in ekonomske možnosti nadaljnjega razvoja in opravljanja dejavnosti podjetja) pravico sodelovati v postopku, ki lahko z nepravilnimi odločitvami, sprejetimi v tem postopku, bistveno zmanjša konkurenčnost in pridobitno sposobnost podjetja, kar bi bilo tudi v nasprotju s 74. členom Ustave RS. Nadalje navaja, da je upravljavka in posestnica predmetnih zemljišč, ki prioritetno služijo opravljanju smučarske dejavnosti in so po ureditvi in opremi temu prilagojena (prisilnim predpisom, ki se nanašajo na urejanje zemljišč). Zato bi morala imeti status stranke v postopku parcelacije teh zemljišč in določanju njihove namembnosti oziroma vrste rabe. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišče prve stopnje ni pravilna.

Po določbi 49. člena ZUP/86 je stranka v upravnem postopku oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Pojem stranke opredeljuje ZUP/86 v procesnem smislu glede na položaj, ki ga ima lahko oseba v upravnem postopku, ne pa tudi v materialnem smislu, ki pove, kdo ima po materialnem predpisu kakšno pravico, obveznost ali kakšno posebno korist v konkretni upravni stvari. Sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka sta se sicer sklicevala na materialni predpis in svojo odločitev utemeljevala z določbo 5. člena in 2. odstavka 26. člena ZZKat. Po določbi 2. odstavka 26. člena ZZKat se namreč spremembe posestne meje, kamor sodi tudi parcelacija zemljišča, ugotovijo in izvedejo v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika ali uporabnika ali pa s sklepom sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega organa. Določba 5. člena ZZKat pa določa, da se kot nosilci stvarno-pravnih pravic na posameznih zemljiščih v zemljiškem katastru evidentirajo njihovi lastniki oziroma imetniki pravice uporabe. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča to še ne pomeni, da v navedenem postopku ne more kot stranski udeleženec sodelovati tudi oseba, če izkaže, da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi. Z odločbami geodetskega organa v zadevi zemljiškega katastra se je v obravnavani zadevi sicer odločalo o pravicah drugih oseb, vendar pa bi odločitev v tem postopku po presoji pritožbenega sodišča posredno lahko posegla tudi v pravice ali koristi tožeče stranke. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa je tožeča stranka na zemljiščih, na katerih so se ugotavljale in evidentirale spremembe katastrskih podatkov, zgradila smučarski center K. s potrebno infrastrukturo (upravljavske postaje, spremljajoči objekti, žičnice in vlečnice). Zato tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča v postopku izdaje odločb v zadevi zemljiškega katastra v obravnavani zadevi izkazuje svoj pravni interes vstopiti v postopek zaradi varstva svojih pravic oziroma pravnih koristi.

Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavi zadevi ni imelo pravne podlage za zavrnitev tožbe. Ker je svojo odločitev oprlo na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS je bistveno kršilo določbe postopka po 2. odstavku 72. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.