Jedro

V postopku za izdajo začasne odredbe veljajo drugačna procesna zagotovila, kot v rednem postopku. Sodišče ne odloča na podlagi polno izvedenega dokaznega postopka, ampak mora postopati hitro in odločiti na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Temu je podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Namen začasne odredbe ne more biti dosežen, če bi sodišče brez omejitev dopuščalo strankam opredeljevanje do nasprotnih navedb. Tudi ni obveznost sodišča, da bi se v fazi odločanja o začasni odredbi opredeljevalo do vseh navedb, ki so sicer lahko pomembne za končno odločitev. Ko sodišče presodi, da je v konkretnih okoliščinah zadeva zrela za začasno odločitev, mora izdati začasno odredbo. Seveda ob doslednem spoštovanju pravice do obveščenosti in izjave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 29. 9. 2023 (I. točka izreka) in odločilo, da udeleženca sama nosita svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje z napotkom, da se pred izdajo sklepa predlagateljici omogoči primeren rok za izjasnitev.

Navaja, da je sklep sodišče prve stopnje izdalo na podlagi poročil in mnenj centra za socialno delo (CSD), vrtca, bolnišnice in policije, vendar teh poročil pred izdajo sklepa, niti ob izdaji, predlagateljici ni vročilo. Vročilo ji je le odgovor nasprotnega udeleženca, ki ga je prejela 13. 11. 2024, sklep pa je bil izdan dva dni kasneje, tako da ni imela realne možnosti odgovoriti na navedbe nasprotnega udeleženca. Pridobljena poročila se niso nanašala zgolj na navedbe predlagateljice in njene dokazne predloge, zato ji bi moralo sodišče prve stopnje omogočiti, da se z njimi seznani. Poročila zelo omilujejo dejanske dogodke. Prilaga elektronsko sporočilo z dne 30. 10. 2023 o dogodkih z dne 27. 10. 2023, o katerih poročilo CSD molči. O dogodkih z dne 27. 10. 2023 se predlagateljica ni imela možnosti izreči. Zaradi zavrnitve dokaznega predloga postavitve sodnega izvedenca za toksiologijo in psihiatrijo, ji je bila odvzeta pravica do izjave. Prav tako ji ni bila dana možnost pojasniti, da ko je nasprotni udeleženec pod vplivom alkohola in drog v času vikend stikov, zahteva podaljšanje do ponedeljka. Nasprotni udeleženec tudi ni bil konsistenten o uživanju prepovedanih drog in alkohola. Sam s seboj je prišel v nasprotje. Predlagateljica ni imela možnosti pojasniti, da nasprotni udeleženec sam vzgaja in doma hrani velike količine marihuane. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za opravo poizvedb o prekrškovnih zadevah. Ni ji bilo omogočeno, da se opredeli do poročila vrtca in bolnišnice. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da nasprotni udeleženec izvaja psihično nasilje nad otrokoma. Mld. A. ima ADHD o čemer nasprotni udeleženec ne ve nič. Iz zapisnika CSD z dne 19. 4. 2023 izhaja, da mld. A. pri njen uporablja krosko, motor in štirikolesnik, kar kaže na popolno odsotnost njegovih starševskih kapacitet. Navedbe nasprotnega udeleženca o predlagateljici so neresnične. Če poročilo CSD sodišče obravnava kot izvedensko mnenje, mora udeležencem omogočiti, da podajo pripombe na poročilo. Poročila CSD niso nepristranska. Prikrivajo nasilje in nekritično sprejemamo izjave nasprotnega udeleženca, da zgolj priložnostno pije in kadi marihuano. CSD bi se moral pri zlorabi drog zavzeti za ničelno toleranco.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Argumentirano odgovarja na pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe o izvajanju stikov pod nadzorom in odreditev toksioloških preiskav, ker naj bi bila otroka na stikih ogrožena zaradi nasprotnega udeleženca, ki naj bi v pričo otrok užival alkohol in marihuano.

6. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen (prvi odstavek 163. člena DZ). Takšno začasno odredbo sodišče tako izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da se v izvajanje stikov poseže z začasno odredbo že med samim postopkom. Izdaja začasne odredbe mora v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja (ogroženost otroka).

7. Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na očitke predlagateljice, da ji je bila v postopku kršena pravica do izjave, ker se ni mogla opredeliti do pridobljenih poročil CSD, policije, vrtca in bolnišnice. Iz podatkov spis izhaja, da so bila sporna pisanja predlagateljici vročena po izdaji sklepa dne 22. 11. 2023 (vročilnica na list. št. 47 spisa zadaj). Tudi v pritožbi predlagateljica ne zanika, da ji sporna pisanja niso bila kasneje vročena. Nenazadnje že iz same vsebine pritožbe jasno izhaja, da se je predlagateljica s spornimi pisanji seznanila in se do njih v pritožbi tudi opredelila. Z naknadno vročitvijo je tako sodišče prve stopnje uresničilo predlagateljičino pravico do obveščenosti. V pritožbi je imela možnost, da se do spornih pisanj opredeli in se tudi je. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. O vseh okoliščinah se je predlagateljica lahko izjavila.

8. Predlagateljici tudi ni bila kršena pravica do izjave, ker je bil izpodbijani sklep izdan le dva dni po tem, ko je prejela odgovor nasprotnega udeleženca. V postopku za izdajo začasne odredbe veljajo drugačna procesna zagotovila, kot v rednem postopku. Sodišče ne odloča na podlagi polno izvedenega dokaznega postopka, ampak mora postopati hitro in odločiti na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Temu je podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Namen začasne odredbe ne more biti dosežen, če bi sodišče brez omejitev dopuščalo strankam opredeljevanje do nasprotnih navedb. Tudi ni obveznost sodišča, da bi se v fazi odločanja o začasni odredbi opredeljevalo do vseh navedb, ki so sicer lahko pomembne za končno odločitev. Ko sodišče presodi, da je v konkretnih okoliščinah zadeva zrela za začasno odločitev, mora izdati začasno odredbo. Seveda ob doslednem spoštovanju pravice do obveščenosti in izjave. Predlagateljica se je lahko v predlogu za izdajo začasne odredbe opredelila do vseh relevantnih dejstev in okoliščin. Nasprotni udeleženec pa je imel v odgovoru na predlog možnost opredeliti se do njenih navedb. Pritožnica ne pojasni, zakaj bi bilo nujno potrebno, da bi sodišče prve stopnje z izdajo začasne odredbe počakalo do vložitve nove vloge. Do navedb nasprotnega udeleženca, se je opredelila v pritožbi.

9. Pravica do izjave predlagateljici tudi ni bila kršena zaradi neizvedbe dokaznega predloga postavitve izvedenca toksikološke in psihiatrične stroke ter neopravljenih poizvedb pri prekrškovnih organih. Glede na izvedeni dokazni postopek je takšen dokazni predlog sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo kot nepotreben. Z verjetnostjo ni bilo potrjeno, da bi nasprotni udeleženec na stikih užival alkohol in druge droge ter bi bila otroka ogrožena.

10. Neutemeljena je pritožbena graja, da poročilo CSD o dogodkih z dne 27. 10. 2023 ni verodostojno. Iz poročila CSD z dne 9. 11. 2023 izhaja, da je mld. A. že imel težave pri prehodu od mame, kot tudi dne 27. 10. 2023, ko sta se udeleženca zapleta v besedni konflikt in je očeta ob predaji stika trikrat ugriznil v roko do krvi. Kakšno psihično in fizično nasilje naj bi nasprotni udeleženec izvajal nad otrokom, ki ga poročilo CSD ne zajema, predlagateljica v pritožbi ne konkretizira.

11. Predlagateljica je predlog za izdajo začasne odredbe vložila 2. 10. 2023. V pritožbi ne pojasni, zakaj se ni mogla že v predlogu za izdajo začasne odredbe opredeliti do dogodkov z dne 28. 8. 2023, ko naj bi bil nasprotni udeleženec pod vplivom psihoaktivnih snovi in do zapisa o razgovoru na CSD z dne 17. 4. 2023 in zakaj ni že prej vložila v spis fotografij, ki jih prilaga sedaj v pritožbi. Tudi z navedenim in ostalimi pritožbenimi navedbami pa ne uspe z verjetnostjo dokazati, da bi bil oče v času stikov, ko otroka prebivata pri njem, pod vplivom alkohola in drog, tako da bi bila otroka ogrožena. Nesporno je, da je nasprotni udeleženec v preteklosti priložnostno užival alkohol in marihuano. Nasprotni udeleženec res ni bil konsitenten o tem, ali droge še vedno priložnostno uživa, vendar to niti ni bistveno. Četudi jih, to samo po sebi ni razlog, da bi bilo potrebno odrediti stike pod nadzorom. Predlagateljica bi morala dokazati, da nasprotni udeleženec to počne v času, ko sta otroka pri njemu in sta zaradi njegovega stanja otroka ogrožena. Tega predlagateljica ne uspe s stopnjo verjetnosti dokazati tudi v pritožbenem postopku.

12. Iz poročil CSD ne izhaja, da bi bila otroka ogrožena. Seznanjeni so z družinsko situacijo in dogodki. Kljub vsemu je CSD podal mnenje, da stiki pod nadzorom ne bi bili v korist otrok. Predlagateljica ne navaja nobenih konkretnih dogodkov, ki bi kazali drugače. Navedba, da je bil nasprotni udeleženec na predaji stika 17. 9. 2023, ko je vrnil otroka na njen dom, pod vplivom psihoaktivnih snovi je povsem pavšalna. Niti ne konkretizira katerih ali samo vedenje pritožnika, ki bi kazalo na ogroženost otrok. Ničesar takšnega ni zaznati tudi iz poročila vrtca in preostalih dogodkov, ki jih predlagateljica izpostavlja v pritožbi. Tudi glede podaljšanja stikov do ponedeljka je nasprotni udeleženec smiselno pojasnil, da je v turistični sezoni v nedeljo popoldan na cesti velika gneča v smeri proti mestu predaje stika. Enako je že pred tem navajal na CSD, kar izhaja tudi iz poročila CSD z dne 24. 10. 2023. 13. Sodišče prve stopnje se je v 11. točki obrazložitve (zadostno) opredelilo do očitkov predlagateljice o psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad otrokoma.

14. Predlagateljica ogroženost otroka na stikih v pritožbi utemeljuje tudi s tem, da ima mld. A. motnjo ADHD, za kar se nasprotni udeleženec ne zanima in mu na stikih dovoli vožnjo z motornimi vozili, kar vse naj bi izhajalo tudi iz zapisnika CSD z dne 19. 4. 2023. Gre za oddaljene dogodke od časa vložitve predloga za izdajo začasne odredbe, s katerimi je CSD očitno seznanjen, pa kljub temu kot strokovno institucija, ki ima vpogled v družinsko dogajanje, ni ugotovila, da bi bil otrok ogrožen. Nasprotni predlagatelj v odgovoru na pritožbo takšne navedbe predlagateljice tudi zanika in navaja, da je sinu ukinil vožnjo z motornimi vozili, v obravnavo sinove motnje ADHD pa ni toliko vključene zaradi prevelike razdalje, vendar je seznanjen s strokovnimi navodili in jih upošteva. Tudi v tem primeru predlagateljice ne uspe s stopnjo verjetnosti dokazati ogroženosti otrok, tako da bi bila potrebna izdaja začasne odredbe.

15. Pritožbeni očitki se tako izkažejo kot neutemeljeni. Ker drugih kršitev, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Nasprotni udeleženec je priglasil strošek odgovora na pritožbo. V nepravdnem postopku vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). V postopkih za varstvo koristi otroka 101. člen ZNP-1 določa, da o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Pritožbeni stroški so nastali v zvezi s postopkom, ki je tekel za varstvo koristi otroka. Predlagateljica v postopku ni uspela, vendar kriterij uspeha za odmero stroškov ni glavno merilo, ampak predvsem okoliščina, da je postopek tekel v korist otrok. Iz procesnih dejanj predlagateljice pa ni razvidno, da bi bila le ta očitno neutemeljena in nepotrebna, opravljena z namenom zavlačevanja postopka ali šikaniranja nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.