Jedro

Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču v danem roku predložiti listine, navedene v drugem odstavku 221.f člena ZFPPIPP, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so zahtevane listine predložene in ali so izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

Sodišče nima podlage v zakonu, da bi ugotavljalo, zakaj do soglasja upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni prišlo. Postopek pridobivanja potrebnih soglasij upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je namreč izključno v sferi dolžnika in upnikov.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo.

2. Dolžnik in upnika S., d. o. o., ter I. K., so proti sklepu pravočasno vložili pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbam ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Pritožbeno sodišče bo na pritožbe odgovorilo skupaj, saj so pritožniki podali smiselno enake pritožbene navedbe.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ker je ugotovilo, da dolžnik v roku osmih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ni predložil ustreznih listin (2. točka šestega odstavka 221.f člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

6. Predlagatelj mora v skladu z določbo drugega odstavka 221.f člena ZFPPIPP zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave priložiti notarski zapisnik o izidu glasovanja in izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave oziroma odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Če zahtevi za potrditev prisilne poravnave niso priložene listine iz drugega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, sodišče predlagatelju naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi predloži ustrezne listine (tretji odstavek 221.f člena ZFPPIPP).

7. Sodišče prve stopnje je predlagatelja pozvalo k dopolnitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, s sklepom St 1796/2015 z dne 17. 9. 2015, ki ga je predlagatelj prejel dne 6. 10. 2015, vendar v danem roku zahteve ni dopolnil. Nihče od pritožnikov ne trdi, da jo je dopolnil, navedeno pa ne izhaja niti iz spisovnih podatkov.

8. Določba 2. točke šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP sodišču narekuje, da zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, če predlagatelj v roku osmih dni (ta je v skladu z določbo petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP nepodaljšljiv) po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, zahteve ne dopolni. Sodišče v takem primeru ni dolžno preverjati, ali so pravilno prešteti vsi glasovi in ali posamezen upnik (v danem primeru DUTB) res ni glasoval za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, kot to zmotno meni dolžnik. Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču v danem roku predložiti listine, navedene v drugem odstavku 221.f člena ZFPPIPP, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so zahtevane listine predložene in ali so izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen ZFPPIPP).

Sodišče nima podlage v zakonu, da bi ugotavljalo, zakaj do soglasja upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni prišlo. Postopek pridobivanja potrebnih soglasij upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je namreč izključno v sferi dolžnika in upnikov.

9. Dolžnik med drugim očita sodišču prve stopnje, da je odločilo o zahtevku, za katerega je pristojno drugo krajevno pristojno sodišče. Trdi, da je sedež dolžnika, kot to izhaja iz sodnega registra, na naslovu K., zaradi česar naj bi bilo za odločanje v predmetni zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in ne Okrožno sodišče v Ljubljani.

10. Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo je določena izključna krajevna pristojnost okrožnega sodišča, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež (51. člen ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZFPPIPP).

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad njim na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 31. 3. 2015. Predlogu je priložil sklep družbe M. d. o. o. o spremembi sedeža, ki po novem glasi: L., in poslovnega naslova, ki po novem glasi: A. Sklep je bil sprejet dne 27. 3. 2015, vpis novega sedeža in poslovnega naslova v sodni register (ki je zgolj deklaratorne narave) pa je bil opravljen dne 31. 3. 2015. Okrožno sodišče v Ljubljani je bilo glede na navedeno krajevno pristojno za odločanje o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa je ostalo pristojno še naprej, ves čas postopka, ne glede na kasnejšo spremembo sedeža dolžnika na območje Okrožnega sodišča v Celju. Če se namreč med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Očitana bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.

12. Sodišče prve stopnje je glede na zgoraj navedeno, kot krajevno pristojno sodišče pravilno odločilo, ko je zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave zavrnilo.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbe dolžnika in upnikov zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).