Problematika priznavanja pokojninske in zavarovalne dobe

Datum

20.02.2024

Številka

07121-1/2024/181

Kategorije

Pravica do popravka, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete problematiko priznavanja služenja obveznega vojaškega roka v zavarovalno dobo. Dopis ste naslovili tudi na Varuha človekovih pravic in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na slednjega ste naslovili prošnjo za dopolnitev podatkov za potrebe ZRSZ za ugotavljanje upravičenosti do zakonskih pravic. Pojasnjujete namreč, da vam je bila s spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvzeta pravica, ki vam je pripadala po prejšnjem zakonu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posamezniki imajo v skladu s 16. členom Splošne uredbe pravico vložiti zahtevo za dopolnitev nepopolnih osebnih podatkov, pri čemer je treba priložiti tudi osebne podatke v dopolnitev takšnih nepopolnih podatkov ali sporočiti, katere osebne podatke iz javnih evidenc naj bi upravljavec upošteval po uradni dolžnosti.

Glede drugih delov vašega dopisa, v katerem opisujete krivičnost spremembe zakonodaje, pa vam sporočamo, da lahko zoper morebitno negativno odločitev ZPIZ sprožite ustrezna pravna sredstva, na Varuha človekovih pravic pa ste se že obrnili.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Pojasnjujemo vam, da problematika, ki jo opisujete, v večjem delu zapade pod pristojnost drugostopenjskega organa (ki odloča o pritožbi zoper odločitev ZPIZ) in nato delovnega in socialnega sodišča. Na Varuha človekovih pravic pa ste se že obrnili, da bi vam pomagal v smislu zaznanih kršitev človekovih pravic in neenake obravnave. V delu, ki se tiče sprejemanja zakonov in morebitne potrebe po dodatni spremembi zakonodaje, pa bi bilo morda ustrezno, da se obrnete na pristojno ministrstvo, in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je predlagatelj zakonodaje.

Informacijski pooblaščenec je v tem smislu pristojen le za vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov. Ker se vaš dopis na ZPIZ glasi »prošnja za dopolnitev podatkov za potrebe ZRSZ za ugotavljanje upravičenosti do zakonskih pravic«, vam lahko pojasnimo, da je pravica do dopolnitve osebnih podatkov urejena v 16. členu Splošne uredbe. Slednji določa, da ima posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.

Vendar bi bilo v zvezi s tem treba najprej ugotoviti, ali sploh lahko uveljavljate pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, torej ali so vaši osebni podatki v tem kontekstu nepopolni. Glede na to, da obdelavo osebnih podatkov v vašem opisanem primeru določa zakon, bi bilo treba popolnost ali nepopolnost podatkov torej presojati z vidika zakonske določbe, ki ureja obdelavo osebnih podatkov. Poleg tega, kot določa 16. člen Splošne uredbe, je treba upoštevati tudi namen obdelave osebnih podatkov, ki ga ponovno določa ustrezna zakonodaja, najverjetneje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – UPB, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZPIZ-2).

IP ugotavlja, da lahko pri ZPIZ vložite zahtevo po 16. členu Splošne uredbe za dopolnitev nepopolnih podatkov, pri čemer menimo, da morate ZPIZ-u v takem primeru priložiti tudi osebne podatke, s katerimi želite dopolniti po vašem mnenju nepopolne podatke ali sporočiti, katere osebne podatke iz javnih evidenc naj bi upošteval po uradni dolžnosti. O zavrnitvi zahteve za dopolnitev nepopolnih podatkov bi nato odločal Informacijski pooblaščenec v nadzornem postopku.

IP pa vam žal ne more pomagati v delu za vas morebiti krivične zakonodaje, saj je za sprejemanje oziroma spreminjanje zakonodaje pristojen zakonodajalec, za ugotavljanje kršitve vaših pravic pa pristojni drugostopenjski organ, sodišče in Varuh človekovih pravic.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov