Jedro

Domnevne napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 9. 5. 2008. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da bo sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev brez sicer obligatornega naroka. Kako je na tak način prišlo do ugotovitve, da je nepooblaščena oseba pošto dvignila na pošti, pritožnici ni jasno, saj iz samega predloga za vrnitev v prejšnje stanje in iz spisa to dejstvo ne izhaja. Pritožnici tudi ni jasno, kako bi brez sodelovanja pošte, to je z izročanjem pošte le pooblaščenim osebam, lahko preprečila, da njene pošte ne sprejme nepooblaščena oseba. S tem, ko je določila osebe za dvig pošte in jih na pošti z ustrezno listino pooblastila, je zagotovo naredila vse, kar lahko. Še bolj nevzdržno je stališče prvostopnega sodišča, da ni stvar sodišča, da je pošta pošiljko izročila nepooblaščeni osebi. Pravnim osebam sodišče vroča pisanje po 133. členu ZPP, ki v 1. odstavku določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Oseba iz 1. odstavka 133. člena ZPP je oseba na delovnem mestu, zadolžena za sprejem sodnih pisanj. Tako je navedeno tudi v sklepu VS RS opr. št. III Ips 120/2000 z dne 21. 12. 2000. Pritožnica še pripominja, da je tridnevni zamik roka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje podrobno obrazložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Vsa odločilna dejstva so bila pravilno in popolno ugotovljena, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna, čeprav iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo, ne da bi razpisalo narok. Skladno z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP namreč sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok torej ni obligatoren, kot zmotno meni pritožba. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga, ravnalo pravilno, ko je odločilo o predlogu brez naroka.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v skladu z določbami 142. člena ZPP. Vročitev je bila opravljena dne 27. 3. 2008, tako da se je rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel dne 11. 4. 2008, tožena stranka pa je odgovor na tožbo poslala priporočeno po pošti dne 14. 4. 2008, torej tri dni prepozno. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da dejstvo, da je pošto, naslovljeno na toženo stranko, na pošti dvignila delavka tožene stranke, ki za dvig pošte ni bila pooblaščena (kar je tožena stranka navedla v predlogu), ni upravičen razlog za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je stvar tožene stranke, da poskrbi, da pošto dviguje njena pooblaščena oseba, morebitna napaka pošte, ki naj bi pošiljko izročila nepooblaščeni osebi, pa je stvar razmerja med pošto in toženo stranko in ne stvar sodišča. V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP sodišče v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravdnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje na predlog stranke dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega vzroka. Predpostavka za odločanje o utemeljenosti zahteve za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. To pomeni, da napake, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje pri vročanju, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te napake presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi s preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje (to je v obravnavanem primeru zamudne sodbe). Trditev tožene stranke, da ji v postopku pred izdajo zamudne sodbe tožba ni bila pravilno vročena, oz. da je bila vročena nepooblaščeni osebi v nasprotju s 1. odstavkom 133. člena ZPP, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak pritožbeni razlog. Ker je bil predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen, pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe tožene stranke ne odgovarja, saj za odločitev o utemeljenosti pritožbe tožene stranke zoper izpodbijani sklep niso relevantne. Presoja pravilnosti vročitve tožbe toženi stranki, ki je ena od predpostavk za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP), je stvar preizkusa utemeljenosti pritožbe tožene stranke zoper zamudno sodbo, saj je tožena stranka obenem vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper zamudno sodbo z dne 23. 4. 2008. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.