Jedro

Po novi zakonski ureditvi je plačilo sodne takse za tožbo procesna predpostavka, in neplačilo takse torej ovira, ki preprečuje meritorno obravnavanje tožbe. Je absolutne narave in mora sodišče nanjo paziti po uradni dolžnosti. Kršitev tožnikove obveznosti plačila sodne takse je sankcionirana z domnevo o umiku tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložil tožbo, s katero je od tožene stranke zahteval, da mu po določbah Stanovanjskega zakona omogoči nakup stanovanja v stavbi v P., podrejeno pa nakup drugega primernega stanovanja. Predlagal je tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se temu predlogu ne ugodi. Tožnik se proti temu sklepu ni pritožil in ker kljub taksnemu opominu takse za tožbo ni plačal, je sodišče na podlagi četrtega odstavka 180. člena ZPP odločilo, da se tožba šteje za umaknjeno.

Proti temu sklepu se je tožnik pravočasno pritožil in čez nekaj dni vložil tudi ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo proti sklepu o umiku tožbe zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V reviziji opozarja, da je vložil ponoven predlog za taksno oprostitev, o katerem še ni bilo odločeno, zaradi česar je odločitev sodišča druge stopnje preuranjena. Ker je sodno varstvo ustavnopravna kategorija, ki je varovana tudi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, tožbe ne glede na vsebino četrtega odstavka 180. člena ZPP ni mogoče šteti za umaknjeno. Navedena zakonska določba je v nasprotju z ustavo in konvencijo. Zato bi moralo sodišče postopek prekiniti in predlagati oceno ustavnosti sporne zakonske določbe.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP). Glede na vsebino izpodbijane odločbe ni bila potrebna njena vročitev toženi stranki, saj tej stranki zaradi procesne ovire ni bila vročena niti tožba.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožnik že k tožbi priložiti potrdilo o plačilu sodne takse. Če tega ne stori niti po opominu, ki mu ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po četrtem odstavku 180. člena ZPP šteje, da je tožbo umaknil. Po novi zakonski ureditvi je glede na vsebino pravkar povzetih določb plačilo sodne takse za tožbo procesna predpostavka, in neplačilo takse torej ovira, ki preprečuje meritorno obravnavanje tožbe. Je absolutne narave in mora zato sodišče nanjo paziti po uradni dolžnosti. Kršitev tožnikove obveznosti plačila sodne takse je sankcionirana z domnevo o umiku tožbe.

Zmotno je revizijsko stališče, da taka zakonska ureditev nasprotuje ustavno in konvencijsko varovani pravici do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije in prvi odstavek 6. člena EKČP). Zakon omogoča sodno varstvo tudi premoženjsko šibkejši osebi, saj lahko ta doseže oprostitev plačila sodnih taks. Če je tak njen predlog neutemeljen, to ne pomeni, da ji je onemogočen dostop do sodišča in s tem sodno varstvo, pač pa le, da ni dokazala, da ne zmore plačati sodne takse za tožbo. Če pri sodnem varstvu vztraja, mora takso za tožbo plačati, sicer jo zadenejo zakonsko predvidene sankcije, torej zakonska domneva o umiku tožbe.

Prav to se je zgodilo tudi v obravnavani zadevi. Tožnik ni uspel s svojim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks. Proti temu sklepu niti ni vložil pritožbe. S pravnomočnim sklepom je bilo tako ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev. Tožnik zamujene pritožbe ne more nadomestiti s ponovnim predlogom za taksno oprostitev, ki ga je vložil po izdaji sklepa prve stopnje o umiku tožbe in tudi po vložitvi svoje pritožbe proti temu sklepu. Če gre res le za ponoven predlog, gre tudi za že razsojeno stvar. Če pa gre za nov predlog, potem morebitna ugoditev takemu predlogu zaradi določbe prvega odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah ne more vplivati nazaj na že nastalo taksno obveznost. Pravkar pojasnjeno pomeni, da je zmotno tudi revizijsko stališče, da naj bi pritožbeno sodišče glede na ponoven predlog za taksno oprostitev odločilo preuranjeno.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo tožnikovo neutemeljeno revizijo.