31. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Dušan Bratuša, s. p., Ljutomer, in drugih, ki jih vse zastopa Rok Gerlovič, odvetnik v Mariboru, na seji 31. marca 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena ter 5. in 8. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudo vlaga skupina samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb (v nadaljevanju pobudniki), ki izpodbijajo v izreku navedene določbe Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej). Trdijo, da te odločbe na protiustaven način urejajo pogrebno dejavnost 24-urne dežurne službe. Menijo, da iz narave pogrebne dejavnosti izhaja, da gre za enotno dejavnost, ki jo je mogoče izvajati le na način, da lahko vsak izvajalec, v vsakem času, ne glede na vremenske in druge razmere, prevzame pokojnika ter ga pripelje na odrejeno mesto. Hkrati pa navajajo, da je mogoče definicijo pogrebne dejavnosti iz 3. člena ZPPDej razumeti na dva načina. Prvi je, da je vsaka občina dolžna organizirati 24-urno dežurno službo kot urgentno gospodarsko javno službo z namenom preprečevanja možnosti, da umrla oseba ne bi bila prepeljana v hladilnico. Drugi je, da je ZPPDej kot edinega (monopolnega) izvajalca 24-urne dežurne službe določil izvajalca, ki ga bo izbrala občina, ter s tem "de facto" vsem ostalim gospodarskim subjektom prepovedal izvajanje te dejavnosti, kljub temu da so jo izvajali do uveljavitve ZPPDej. Pobudniki menijo, da si prvi odstavek 3. člena, 5. člena in prvi odstavek 6. člena ZPPDej medsebojno nasprotujejo in so zato nerazumljivi.

2.Pobudniki navajajo, da so registrirani za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jo že vrsto let izvajajo na trgu. Zakonodajalec naj bi s sprejetjem izpodbijanih določb prepovedal opravljanje storitev ter uzakonil monopol izvajanja pogrebne dejavnosti 24-urne dežurne službe, kar naj bi bilo v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Menijo, da bodo naročniki storitev pokopališke dejavnosti, s tem ko bodo prisiljeni storitev prvega prevoza naročiti pri izvajalcu, ki ga bo določila občina, tudi vse ostale storitve pogrebne dejavnosti naročili pri istem izvajalcu. Posledično naj bi vsi izvajalci pogrebne dejavnosti, ki bodo opravljali ostale storitve, ki se lahko opravljajo na trgu, ostali brez naročil in bodo utrpeli nepopravljive škodljive posledice. Pobudniki pojasnjujejo, da ne nasprotujejo uzakonitvi obvezne gospodarske službe kot take, ampak temu, da prvi odstavek 8. člena ZPPDej izrecno prepoveduje opravljanje storitev te službe ostalim zasebnim subjektom, ki se ukvarjajo z opravljanjem pogrebne dejavnosti. Pobudniki menijo, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude izhaja zahteva, da lahko zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izbranimi izvajalci te obvezne gospodarske službe.

3.Pobudniki nadalje trdijo, da izpodbijane določbe ZPPDej ne posegajo zgolj v njihov položaj, ampak tudi v položaj naročnikov storitev pogrebne dejavnosti. Te določbe naj bi naročnikom onemogočale prosto izbiro in odločitev, da odvoz s kraja smrti na odrejeno mesto naročijo pri najugodnejšem ponudniku ter da plačajo zgolj tiste storitve, ki so jih dejansko naročili. Navajajo, da 8. člen ZPPDej naročnike prisiljuje, da prevoz pokojnika s kraja smrti naročijo pri izvajalcu 24-urne dežurne službe tudi v primeru, ko je pokojnik že v hladilnih prostorih zdravstvene ustanove in nov prevoz do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe ni potreben. Posledično jim ta zapoved povzroča nepotrebne dodatne stroške pri organizaciji pogreba.

4.Pobuda je bila posredovana v odgovor Državnemu zboru, ki nanjo ni odgovoril. Mnenje je podala Vlada. Zavrnila je očitek, da si izpodbijane določbe ZPPDej medsebojno nasprotujejo. Pojasnila je, da ureditev 24-urne dežurne službe natančna in nedvoumna. Namen sprejetja te ureditve naj bi bil, da se po privatizaciji dela pogrebne dejavnosti prepreči nepietetni boj za pokojnike oziroma čakalne vrste izvajalcev pogrebne dejavnosti pred bolnišnicami. Vlada navaja, da je delitev pogrebne dejavnosti na javni in tržni del določena v 5. člena ZPPDej. Izvajaje 24-urne dežurne službe kot obvezne lokalne gospodarske javne službe pa je podrobneje določeno v 8. členu ZPPDej. Ta naj bi določil, da gre za prevoze pokojnika znotraj lokalne skupnosti, in sicer od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. Služba naj bi obsegala tudi prevoze od kraja smrti do zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov po pokojniku ter potem ponovno od hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe. Zakon naj bi določal tudi izjeme, in sicer, če pokojnik umre doma in pokopališče nima mrliške vežice, prevoz v okviru 24-urne dežurne službe ni potreben, ob pogoju, da nista zahtevana obdukcija, odvzem organov oziroma drugi postopki na pokojniku.

5.Vlada je zavrnila tudi očitek, da je ureditev 24-urne dežurne službe v neskladju s 74. členom Ustave. Navaja, da se z uvedbo te službe ščiti širši družben javni interes, ker gre za prvi prevoz pokojnika iz kraja smrti. Meni, da če bi obstajala prosta izbira izvajalca prvega prevoza, da bi obstajala velika verjetnost, da bi se uzakonila "legalna korupcija", saj večina ljudi umre v javnih zavodih (domovih za ostarele in bolnicah) in bi prosta izbira lahko vodila v "tekmovanje za pokojnika". Poudarja še, da je zakonodajalec pri določanju obsega storitev 24-urne dežurne službe skrbno pretehtal tudi ekonomske vidike opravljanja te službe. Če bi javna služba obsegala zgolj urgentne primere, bi to predstavljalo preveliko finančno breme za izvajalca službe oziroma občine, saj bi zaradi ekonomije obsega trpela zelo visoke stroške za organiziranje take službe, kar bi lahko vplivalo na nerazumno ceno, ki bi jo morali pokriti svojci. Vlada zatrjuje še, da je ta dejavnost organizirana kot gospodarska javna služba – podobno kot npr. komunalne dejavnosti za vodo – zaradi močnega javnega interesa in zato ni v neskladju s svobodno gospodarsko pobudo.

6.Mnenje Vlade je bilo posredovano pobudnikom. Ti so dodatno vlogo posredovali še pred vročitvijo pobude, kasneje pa so posredovali še dodaten odgovor na mnenje. Pobudniki navajajo, da je vsak zasebni izvajalec pogrebne dejavnosti organiziran na način, da ob vsakem času, ne glede na okoliščine, izvede storitev prvega prevoza pokojnika. Pojasnili so, da je pred uveljavitvijo ZPPDej naročnik za prvi prevoz poklical tistega izvajalca, ki je bil najodzivnejši in najkakovostnejši, ter je isti izvajalec nato opravil še vse kasnejše pogrebne storitve. Navajajo, da naj bi stranke v več kot 90 odstotkih primerov ohranile istega izvajalca – torej tistega, ki je izvedel prvi prevoz. Dodajajo, da se je z uveljavitvijo ZPPDej to spremenilo, saj je storitev prvega prevoza postala javna gospodarska služba. Menijo, da bo javni subjekt, ki bo izvajal 24-urno dežurno službo, prevzel tudi vse ostale dejavnosti, ki sestavljajo pogrebno službo. Zatrjujejo, da takšnega izpada naročil ne bodo mogli preživeti.

7.Po izmenjavi predhodno navedenih vlog so vsi pobudniki skupaj po pooblaščencu in tudi posamezni pobudniki samostojno vložili še večje število dodatnih vlog. Podajali so lastna mnenja glede primernosti in ustreznosti nove ureditve pogrebne in pokopališke dejavnosti, opisovali so vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo pri poslovanju po sprejetju ZPPDej, in priložili odločbe prekrškovnih organov ter odločitve sodišč kot dokaz. Vse vloge so po vsebini sledile očitkom, oblikovanim v pobudi, in niso izpostavljale novih vidikov očitanih protiustavnosti izpodbijanih členov ZPPDej. Zato te vloge niso bile posredovane v odgovor nasprotnemu udeležencu.

B. – I.

8.ZPPDej se je po vložitvi pobude spremenil s sprejetjem Zakona o debirokratizaciji (Uradni list RS, št. 3/22 – ZDeb). Ta je drugi odstavek 39. člena ZPPDej dopolnil z novim stavkom. Sprejetje dodatnega stavka na pravni položaj pobudnikov ne vpliva, zato jih Ustavno sodišče ni pozvalo, da se o spremembi izjavijo.

9.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ustavno sodišče od pobudnikov ne zahteva, da bi za utemeljitev pravnega interesa morali kršiti domnevno protiustavne določbe izpodbijanega zakona in izpolniti dejanski stan prekrška.[1]

10.Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba (prvi odstavek 3. člena ZPPDej). 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo teh, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZPPDej). Z globo od 2.000 do 4.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve prevoza, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe (tretja alineja prvega odstavka 57. člena ZPPDej).

11.Pobudniki samostojni podjetnik Dušan Bratuša, s. p., ter družbi Help, d. o. o., Šentilj v Slovenskih goricah, in Yamaco, d. o. o., Maribor, so gospodarski subjekti, ki imajo pogrebno dejavnost registrirano kot eno izmed svojih dejavnosti. Zatrjujejo, da so pred sprejetjem ZPPDej storitve pogrebne dejavnosti 24-urne dežurne službe opravljali na trgu. Če bi želeli te storitve opravljati na trgu tudi po uveljavitvi ZPPDej, bi storili prekršek po tretji alineji prvega odstavka 57. člena ZPPDej. Zato izpodbijane določbe ZPPDej neposredno učinkujejo na njihov pravni položaj in izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti. Ker ti pobudniki izkazujejo pravni interes, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali pravni interes izpolnjujejo tudi drugi pobudniki.

12.Pobudniki izkazujejo pravni interes za presojo tistih očitkov, ki neposredno in konkretno vplivajo na njihov pravni položaj. Ne izkazujejo pa pravnega interesa za presojo izpodbijanih določb ZPPDej z vidika pravnega položaja naročnikov storitev pogrebne dejavnosti. Zato Ustavno sodišče presoje teh očitkov ni opravilo.[2]

B. – II.

13.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 65/20, in OdlUS XXV, 7, 22. točka obrazložitve) analiziralo pravno ureditev storitev pokopališke, pogrebne dejavnosti in dejavnosti urejanja pokopališč pred sprejetjem ZPPDej. Na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90 – v nadaljevanju ZPPDUP) in Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 57/11 – v nadaljevanju ZGJS) sta bili pokopališka in pogrebna dejavnost (kot enovita dejavnost) ter dejavnost urejanja pokopališč obvezni lokalni gospodarski javni službi. Organiziranje opravljanja obeh je bila izvirna pristojnost občine, ki je samostojno in avtonomno odločila, v kateri od zakonsko dovoljenih oblik bo javno službo opravljala ter jo podrobneje normativno uredila v okviru veljavne zakonodaje. Pogrebna in pokopališka dejavnost je zajemala prevoz pokojnika s kraja smrti na pokopališče oziroma na kraj upepelitve, prevoz že pokopanega pokojnika na drugo pokopališče ob njegovem morebitnem izkopu, organizacijo pogrebne svečanosti in pokop pokojnika, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem (prvi odstavek 1. člena ter 5. do 20. člena ZPPDUP). Dejavnost urejanja pokopališč je obsegala vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč (drugi odstavek 1. člena ZPPDUP).

14.Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-89/97 z dne 10. 7. 1997 (Uradni list RS, št. 45/97, in OdlUS VI, 105) presojalo skladnost takšne ureditve s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Sprejelo je stališče, da je zakonodajalec s sprejetjem ZGJS pokopališko in pogrebno dejavnost določil za javno gospodarsko službo in v skladu z javno koristjo omejil svobodno gospodarsko pobudo.[4] Z odločbo št. U-I-48/97 z dne 6. 7. 2000 (Uradni list RS, št. 66/2000, in OdlUS IX, 185) je temu stališču sledilo. Pojasnilo je, da drugi odstavek 74. člena Ustave izrecno določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Vsebina in meje javne koristi so razvidne iz zakonske ureditve posameznega področja. Na področju izvajanja gospodarskih javnih služb je vsekakor najpomembnejše, da se materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve v javnem interesu zagotavljajo trajno in nemoteno. Teh javnih potreb ni mogoče vedno in v celoti zagotavljati na trgu, saj je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.[5] Sprejelo je stališče, da lahko zakonodajalec posamezno gospodarsko dejavnost opredeli kot gospodarsko javno službo, če je to treba za zagotavljanje predhodno opisanega javnega interesa. Odločilo je, da gre v primeru pokopališke in pogrebne dejavnosti za dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude, ker je izkazan javni interes. Pri tem je upoštevalo argument Občine Ravne-Prevalje, da gre za dejavnosti, ki jih iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu.[6]

15.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-223/16 ugotovilo, da je zakonodajalec s sprejetjem ZPPDej prenovil ureditev storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti ter dejavnost urejanja pokopališč. Oblikoval je tri dejavnosti: 1) pogrebno dejavnost, 2) pogrebno dejavnost 24-urne dežurne službe in 3) pokopališko dejavnost.[7] Določil je, da se pogrebna dejavnost izvaja na trgu in obsega storitve prevoza pokojnika (ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba), priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba (drugi odstavek 5. člena ZPPDej). Pogrebna dejavnost 24-urne dežurne službe je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki obsega storitve vsakega prevoza od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ter uporabo teh prostorov, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 8. člena ZPPDej).[8] Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč ter jo mora zagotavljati občina (drugi odstavek 3. člena ZPPDej).

16.Ustavno sodišče je pojasnilo, da je zakonodajalec vsebino nekdanje pokopališke in pogrebne dejavnosti preimenoval v pogrebno dejavnost, vsebino dejavnosti urejanja grobov pa v pokopališko dejavnost.[9] Poudarilo je, da je s sprejetjem drugega odstavka 5. člena ZPPDej zakonodajalec določil, da se bo večina storitev, povezanih s smrtjo posameznika in izvedbo pogreba, opravljala na trgu. Zakonodajalec je pogrebno dejavnost (razen pogrebne dejavnosti 24-urne dežurne službe) prestavil iz javne sfere, kjer jo je izvajala lokalna oblast v pravnem režimu obveznih javnih gospodarskih služb, v zasebno sfero, kjer jo izvajajo gospodarski subjekti v tržnem pravnem režimu. Gre za storitve prevoza pokojnika (razen 24-urne dežurne službe), priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba. V obliki obvezne javne službe pa je ohranil pogrebno dejavnost 24-urne dežurne službe za organizacijo katere so pristojne občine.[10]

17.Pobudniki navajajo, da so registrirani za opravljanje vseh storitev pogrebne dejavnosti, ki so jih vrsto let izvajali na trgu. Zakonodajalec jim je z uzakonitvijo pogrebne dejavnosti 24-urne dežurne službe prepovedal opravljanje določenih storitev, kar naj bi bilo v nasprotju s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Kot je bilo že ugotovljeno, storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti pred sprejetjem ZPPDej ni bilo dovoljeno opravljati na trgu. Občine so imele obveznost organiziranja in opravljanja dejavnosti v eni od zakonsko dovoljenih oblik, dejavnost je imela status obvezne lokalne gospodarske javne službe. Tiste občine, ki tega niso storile, so v nasprotju z Ustavo in zakonom omogočile izvajanje teh storitev na trgu v tržnem pravnem režimu. Zakonodajalec je s sprejetjem izpodbijanih določb ZPPDej večino storitev te javne službe prepustil v izvajanje gospodarskim subjektom na trgu. Zato se je s sprejetjem ZPPDej zgodil ravno nasproten proces, kot zatrjujejo pobudniki. Zakonodajalec je zmanjšal obseg javne sfere in gospodarskim subjektom omogočil večji obseg poslovanja na trgu. Pri tem je Ustavno sodišče že z odločbama št. U-I-89/97 in št. U-I-48/97 ugotovilo, da je pri vseh storitvah pogrebne in pokopališke dejavnosti, urejenih z ZPPDUP in ZGJS, izkazana javna korist in da gre za dopustno omejitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. V primeru zmanjšanja obsega storitev, ki ostajajo v javni sferi, to velja še toliko bolj. Očitek pobudnikov je zato očitno neutemeljen.

18.Pobudniki menijo še, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin. Bistvo sistema javnih gospodarskih služb je, da odločitev zakonodajalca, da se bo določena dejavnost opravljala v obliki javne gospodarske službe, vključuje tudi odločitev, da te dejavnosti ne bo več dovoljeno opravljati gospodarskim subjektom v tržnem pravnem režimu. Organiziranje opravljanja javne službe je v celoti prepuščeno javni oblasti, dejavnost pa se izvaja v javnem pravnem režimu. Javna oblast se odloči, kateri subjekt jo bo izvajal, ter podrobneje normira njeno izvajanje (npr. katere storitve obsega). Odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu. V nasprotnem primeru ne moremo govoriti o tem, da se dejavnost opravlja v pravnem režimu javne gospodarske službe. Zato je očitek pobudnikov očitno neutemeljen.

19.Nadaljnje pobudniki izpodbijani ureditvi očitajo, da je mogoče definicijo pogrebne dejavnosti razumeti na dva načina ter da si izpodbijane določbe ZPPDej medsebojno nasprotujejo in so zato nerazumljive. Gre za splošne in nekokretizirane navedbe, s katerimi pobudniki ne morejo utemeljiti pobude.[11] Pobudniki ne navedejo, s katero človekovo pravico oziroma ustavnim institutom naj bi bila ureditev v neskladju in razlogov za to neskladje. Zato je tudi ta očitek pobudnikov očitno neutemeljen.

C.

20.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-107/15 z dne 7. 2. 2019, 17. točka obrazložitve, in št. U-I-40/17 z dne 18. 12. 2019, 21. točka obrazložitve.

[2]Prim. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-446/20, U-I-448/20, U-I-455/20, U-I-467/20 z dne 15. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 72/21), 34. in 36. točko obrazložitve.

[3]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-223/16, 22. točka obrazložitve.

[4]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-89/97, 15. točko obrazložitve.

[5]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-48/97, 6. točka obrazložitve.

[6]Prav tam, 8. točka obrazložitve.

[7]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-223/16, 24. točka obrazložitve.

[8]Šesti odstavek 9. člena ZPPDej določa: "Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona, prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24-urne dežurne službe, ni potreben." Tretji odstavek 39. člena ZPPDej določa: "Če pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.",

[9]Opozorilo je, da pri tem ni bil popolnoma konsistenten. Tako je na primer v pokopališko dejavnost prestavil tudi storitev oddajanja prostorov za grobove v najem.

[10]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-223/16, 25. in 26. točka obrazložitve.

[11]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-440/18 z dne 14. 12. 2020 (3. točka obrazložitve), št. U-I-168/16 z dne 21. 2. 2019 (6. točka obrazložitve) in št. U-I-396/06 z dne 7. 12. 2006 (3. točka obrazložitve).