Jedro

Zavezanca za plačilo dolgovane sodne takse sta mladoletna dediča, ki ju je v zapuščinskem postopku zastopal pritožnik kot skrbnik za poseben primer. Zato je pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi prvenstveno relevantno premoženjsko stanje samih mladoletnih dedičev kot taksnih zavezancev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo skrbnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Skrbnik se je pravočasno pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Ponovno prosi, naj sodišče ugodi njegovi prošnji, saj ni sposoben plačati dolgovane sodne takse. Navaja, da je sklep o dedovanju postal pravnomočen 26. 7. 2014, zaposlil pa se je 22. 8. 2014. Žena ni zaposlena, dobiva le 204,00 EUR otroškega dodatka in 150,00 EUR iz jamstvenega preživninskega sklada, zato sam preživlja oba otroka. Žena je oktobra 2014 postala lastnica avtomobila, ker pa je ta star že 14 let, ga pritožnik ni navedel v izjavi o premoženjskem stanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zavezanca za plačilo dolgovane sodne takse sta mladoletna dediča, ki ju je v zapuščinskem postopku zastopal pritožnik kot skrbnik za poseben primer. Sodišče prve stopnje je 16. 7. 2014 (in ne 16. 7. 2015, kot očitno zmotno navaja izpodbijani sklep) prejelo izjavo o pritožnikovem premoženjskem stanju, ki jo je obravnavalo kot predlog za oprostitev plačila sodne takse. Po opravljenih poizvedbah je zaključilo, da je pritožnik v izjavi zamolčal višino svoje plače in dejstvo, da je njegova žena lastnica motornega vozila, zato je izjavi odreklo dokazno vrednost in predlog zavrnilo.

5. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Za izdajo izpodbijanega sklepa je potrebovalo več kot leto dni, pri tem pa je spregledalo, da se je pritožnik pri sedanjem delodajalcu zaposlil šele 22. 8. 2014, torej po vložitvi sporne izjave o premoženjskem stanju. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj je pritožnikova žena in mati mladoletnih dedičev A. A. postala lastnica motornega vozila reg. št. ...; v izjavi o njenem premoženjskem stanju je namreč navedeno, da je lastnica (drugega) vozila.

6. Poleg tega je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je sporna izjava o premoženjskem stanju zaradi navedenih neresničnih oziroma nepopolnih podatkov v celoti brez dokazne vrednosti. Za takšno stališče v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) ni nobene podlage. Kadar sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora po uradni dolžnosti preveriti (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Stranka, ki je navedla neresnične podatke, za takšen poskus goljufije kazensko in civilno odgovarja (drugi odstavek 12. člena ZST-1); če pa je sodišče na podlagi neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju izdalo sklep o taksni oprostitvi, stranki ob razveljavitvi sklepa naloži plačilo dvakratnika taks, katerih plačila je bila deloma ali v celoti oproščena (tretji in četrti odstavek 13. člena ZST-1).

7. Predvsem pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru spregledalo, da je za odločitev o predlagani taksni oprostitvi prvenstveno relevantno premoženjsko stanje samih mladoletnih dedičev kot taksnih zavezancev. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s kakšnim premoženjem razpolagata in kakšni so njuni morebitni dohodki ali drugi prejemki. Iz spisa sicer izhaja, da sta podedovala dokaj vredno nepremično premoženje, ni pa jasno, kolikšni so dolgovi, ki sta jih nasledila po zapustnici. Ker izpodbijani sklep po navedenem nima razlogov o odločilnih dejstvih, ni mogoče preizkusiti, ali bi bila s plačilom dolgovane sodne takse res občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata dediča in člani družine, v kateri živita.

8. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek. Pred ponovno odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje skrbneje raziskati premoženjsko stanje obeh taksnih zavezancev in njunih družinskih članov (četrti odstavek 12. člena ZST-1).