Jedro

Pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana.

Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča samo enkrat. Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev (podredno obročno) plačilo sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožničin predlog le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu (ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnice za oprostitev, oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 895,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma podredno, da ga spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju taksnih predlogov (za oprostitev plačila sodne takse in podredno obročnem plačilu sodne takse) je pravilna. Tožnica je z vlogo 6. 7. 2015 (list. št. 18) zaprosila za odlog plačila sodne takse v pravdnem postopku. Po pozivu prvostopenjskega sodišča, da v postavljenem roku dopolni predlog s predložitvijo predpisanega obrazca izjave o premoženjskem stanju, je tožnica predložila tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (priloga A2), v kateri je tožnica pod navedbo želene vrste brezplačne pravne pomoči navedla "oprostitev plačila sodne takse...". Prvostopenjsko sodišče je zato s sklepom z dne 13. 8. 2015 v izreku odločilo, da se predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji zavrne (list. št. 21, 22). Odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev in odlog plačila sodne takse je postala pravnomočna s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1152/2015 z dne 7. 9. 2015. Tudi v kolikor bi v konkretnem primeru šlo za prekoračitev tožbenega zahtevka z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse v sklepu 13. 8. 2015 (prvi odstavek 2. člena ZPP), pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana(1).

5. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za ponovni predlog o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Pritožba ne more uspeti s sklicevanjem na VSL III Ip 1439/2013, po kateri predloga za obročno plačilo sodne takse ni mogoče šteti za identičnega predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Prevladujoče stališče sodne prakse je namreč, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje (konzumira) tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse(2). Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča samo enkrat(3). Zato pritožbene navedbe, da je s kasnejšim predlogom predlagala nekaj drugega(4), zaradi česar po mnenju pritožnice, ne gre za res iudicata, niso utemeljene glede na to, da je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno zavrnjen. Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev (podredno obročno) plačilo sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožničin predlog le, če bi navajala in izkazala spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu (ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu), vendar obstoj slednjih pritožba ne zatrjuje.

6. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlog tožnice zaradi pravnomočne odločitve o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse zavrže, je zato povsem pravilna. Ker je prvostopno sodišče o predlogu tožnice že odločilo s sklepom z dne 13. 8. 2015 ne more o isti zadevi (o zmanjšanju taksne obveznosti) ponovno odločati, saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno (319. člen ZPP).

7. Glede na navedeno pritožba tožnice ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Pozitivna funkcija materialne pravnomočnosti se kaže v tem, da je treba to, kar je pravnomočno razsojeno, šteti za resnično (res iudicata pro veritate accipitur), glej D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV založba, 2009, str. 148, 150. Op. št. (2): tako VSL sklep I Cp 256/2015, VSL sklep I Cp 2116/2014, VSK sklep Cpg 463/2014 in VSL I Cpg 4/2010. Op. št. (3): VSK sklep Cpg 463/2014. Op. št. (4): oziroma da predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ni mogoče šteti za identičnega predlogu za odlog plačila.