Jedro

Za novogradnjo mora investitor pred pričetkom del pridobiti lokacijsko dovoljenje (1. odstavek 50. člena ZUN). Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.5.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila 2. odstavek 2. točke izreka odločbe urbanistične inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote K., Inšpekcijske pisarne Š.L. z dne 20.12.2000. Odpravljeni odstavek se je nanašal na omejitev prepovedi po 76.c členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97 v nadaljevanju: ZUN). V preostalem delu je tožena stranka pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopnega organa zavrnila. Z navedeno odločbo prvostopnega organa je bilo tožniku kot investitorju med drugim naloženo, da mora do 30.3.2001 na zemljišču s parc. št. 377/1 k.o. D. odstraniti pričeto gradnjo lesenega objekta tlorisne velikosti 25 m x 12,5 m in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik investitor gradnje lesenega objekta na parc. št. 377/1 k.o. D. ter da si za navedeni poseg v prostor ni pridobil ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja. Tožbena navedba, ki se nanaša na nepravilno vabljenje na zaslišanje, ni utemeljena, saj je bil tožnik, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, večkrat vabljen zaradi zaslišanja, sam pa je urbanistični inšpektorici predlagal telefonski dogovor o datumu zaslišanja. Zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da na zaslišanje ni bil pripravljen. Po presoji sodišča prve stopnje tožnikovo zaslišanje sicer ni bilo nujno, saj po 1. odstavku 76. člena ZUN organ urbanistične inšpekcije odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Neutemeljene so tudi navedbe, da je lesena baraka stala že prej in da je šlo le za njeno popravilo in redno vzdrževanje, saj je iz podatkov v upravnih spisih in fotografij razvidno, da gre za novogradnjo.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo samo dokaze tožene stranke, ni pa upoštevalo v tožbi predlaganih dokazov niti ni navedlo razlogov za takšno ravnanje. Sodišče je opravilo samo vpogled v spise tožene stranke, kjer je vsa zadeva prirejena v smislu v tej zadevi izdanih odločb. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in o zadevi ponovno odloči. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih, iz katerih je razviden časovni potek posega v prostor, pravilno presodilo, da gre v obravnavani zadevi za novogradnjo, za katero bi moral investitor pred pričetkom del pridobiti lokacijsko dovoljenje (1. odstavek 50. člena ZUN). Če pa investitor takšnega dovoljenja nima, mora organ urbanistične inšpekcije izreči ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik investitor obravnava-nega posega v prostor ter da za obravnavani poseg v prostor nima nikakršnega dovoljenja, sta po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka pravilno presodila, da je izrečeni ukrep urbanistične inšpektorice pravilen in zakonit. Po mnenju pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje tudi ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ko ni izvedlo v tožbi predlaganih dokazov, saj v tožbi zatrjevana dejstva ne vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje se je namreč pravilno oprlo na določbo 76. člena ZUN, ki izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Glede na to, da za obravnavani poseg tožnik nima nobenega upravnega dovoljenja, niti tega ne zatrjuje, pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ugovori, ki se nanašajo na stanje zemljišča pred obravnavano novogradnjo, ne vplivajo na odločitev v tej zadevi.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.