Jedro

Sodišče pravilno poudari, da je dokazno breme glede (ne)pristnosti podpisa na pogodbi na tožencu. Ta se vabilu na zaslišanje ni odzval in navedb ni potrdil, niti ni predložil ustreznega gradiva, ki bi omogočal izvedencu grafološke stroke preverjanje pristnosti podpisov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da tožnici plača 3.571,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2021 dalje do plačila ter ji povrne 1.438,48 EUR stroškov pravdnega postopka.

2.Toženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse kršitve iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, vključno s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi poudarja, da ima začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Njegove navedbe se štejejo za navedbe toženca. V imenu stranke lahko sam opravlja vsa pravdna dejanja. Sodišču očita, da ni utemeljilo neizvedbe predlaganih dokazov (zaslišanje toženca, postavitev izvedenca grafološke stroke), zato je v neenakopravnem položaju. Ni dokazano, da je pri tožnici najel sporni kredit. Tudi priča A. A. ni mogla potrditi, da je res sklenil kreditno pogodbo. Izpostavlja odsotnost paraf na posameznih straneh kreditne pogodbe in na seznamu posameznih anuitet ter opozarja, da je lahko banka bistvene člene dodala sama. Z zapadlostjo obveznosti ni bil seznanjen; ni prejel opomina, niti ni bil seznanjen z izjavo o odstopu od kreditne pogodbe, pa tudi ne s cesijo in regresnim zahtevkom.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici, ta pa se nanjo ni odzvala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče je jasno in izčrpno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva ter sprejelo pravilno odločitev. V 14. točki obrazložitve je navedlo materialno pravno podlago, ki tvori izhodišče za sprejeto odločitev. Prav tako so pravilno uporabljene procesne določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti začasnega zastopnika.

6.Bistveni del obrazložitve predstavlja 11. točka. V njej je sodišče poudarilo, da temeljijo ugovori toženca le na domnevah začasnega zastopnika, po katerem je toženec zastopan, in da gre za ugibanja, ki ne zadoščajo za utemeljenost ugovora. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da je bila s tem zagrešena kršitev 1. odstavka 83. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 79. člena ZPP. Sodišče jo je sprejelo na podlagi izvedenih dokazov in tvori del dokazne ocene. Začasnemu zastopniku niso bile kršene nobene pravice. Nastopal je v imenu stranke ter je lahko podajal navedbe in predlagal dokaze.

7.Toženec je bil na narok pravilno vabljen, vendar se vabilu ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, kar se je odrazilo v zavrnitvi dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa, kateremu bi moral toženec predložiti ustrezne podpise. Pomembna okoliščina, ki ne pritrjuje pritožbenim zatrjevanjem - da toženec s predmetno pogodbo nima nič - je, da se je pogodba začela izpolnjevati. Toženec je nekaj obrokov že plačal, česar ne zanika.

8.Sodišče pravilno poudari, da je dokazno breme glede (ne)pristnosti podpisa na pogodbi na tožencu. Ta se vabilu na zaslišanje ni odzval in navedb ni potrdil, niti ni predložil ustreznega gradiva, ki bi omogočal izvedencu grafološke stroke preverjanje pristnosti podpisov. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi sledilo priči A. A., ki je opisala način identificiranja vsake stranke. Poudarila je, da pogodbe ni mogel podpisati nihče drug kot toženec. Vsakogar se preveri in kreditojemalec podpiše pogodbo pred njo. Podpiše se samo zadnja stran pogodbe, zato so pritožbene navedbe o odsotnosti paraf na vsaki strani in morebitnem naknadnem dodatnem vključevanju členov v pogodbo povsem neutemeljene. Priča je povedala, da se po podpisu kreditna pogodba ni spreminjala, in opisala, kako poteka nadaljnje poslovanje s pogodbo. Poleg tega se kreditne pogodbe generirajo avtomatsko; osnutke pripravi banka, bančniki pa v pogodbo vnašajo samo podatke.

9.Sodišče je na vse očitke, ki jih (ponovno) izpostavlja pritožba, že odgovorilo v izpodbijani sodbi. Toženec je očitno spremenil naslov, pa o tem banke ni obvestil, čeprav bi jo v skladu s kreditno pogodbo moral. Zato mora posledice, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, nositi sam. Pritožbena zatrjevanja, da ni prejel nikakršnega poziva na plačilo in ni bil seznanjen z izjavo o odstopu od kreditne pogodbe, so v nasprotju s procesnim gradivom. Sodišče prve stopnje je v 15. in 16. točki obrazložitve nazorno navedlo datume opominov in izjave o odstopu od kreditne pogodbe ter obvestila o novem upniku.

10.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.