Sodišče stranki, ki ni predlagala nadaljevanja postopka, vroči sklep o nadaljevanju postopka, kar je bilo v tem primeru nesporno storjeno. Ni pa v ZPP navedeno, da bi se o predlogu za nadaljevanje postopka morala tožena stranka posebej izrekati. Toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave. O vsebini tujih sodnih odločb se bo namreč lahko izrekla med samim postopkom pred sodiščem prve stopnje.
I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek, ki je bil prekinjen do pravnomočne odločitve v zadevi 40 Cg 99/19Y deželnega sodišča Innsbruck- Landesgericht, Innsbruck v Avstriji, nadaljevalo.
2.Zoper takšen sklep se je zaradi kršitve določb pravdnega postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da odloči, da se postopek ne more nadaljevati, dokler sodišče prve stopnje od tožeče stranke ne pridobi overjenega izvoda odločbe deželnega sodišča v Innsbrucku, uradnega dokazila o pravnomočnosti te odločbe in overjenega prevoda odločbe ter dokazila o pravnomočnosti v slovenski jezik.
3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
4.Obe sta priglasili pritožbene stroške.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 16. 11. 2022 prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi 40 Cg 99/19Y deželnega sodišča Innsbruck - Landesgericht, Innsbruck, ker je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. V izpodbijanem sklepu je ugotovilo, da je tožeča stranka sodišče prve stopnje obvestila, da je zadeva zadeva avstrijskega sodišča opr. št. 40 Cg 99/19Y (zaradi zamenjave razpravljajočega sodnika sedaj spremenjena opr. št. v 20 Cg 18/21t) pravnomočno končana.
7.Določba drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se v primeru, ko je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka (sodišče ne bo reševalo samo predhodnega vprašanja) in v drugem odstavku 206. člena ZPP, postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Tretji odstavek istega člena določa, da se v vseh primerih nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
8.Pritožnica navaja, da je sodišče preuranjeno odločilo, da se postopek nadaljuje in s tem storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da toženki z domnevno pravnomočno odločbo deželnega sodišča v Innsbrucku nista seznanjeni, saj jima odločba ni bila predložena. Iz spisa tudi ne izhaja, da bi bila predložena naslovnemu sodišču.
9.Pritožbeno sodišče odgovarja, da navedeno ne drži. Tožeča stranka je v predlogu za nadaljevanje postopka z dne 23. 7. 2025 navedla, da je deželno sodišče v Innsbrucku in Višje sodišče v Innsbrucku 12. 12. 2024 v zadevi razsodilo. Predložila je tudi obe sodbi s prevodi v slovenski jezik (priloga A40 - A44). Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep skupaj s predlogom tožeče stranke vročilo toženkama po pooblaščenki. Tako ne drži, da ni izkazano, da bi se zadeva v Avstriji ne končala pravnomočno. Iz vsebine izpodbijanih sodb deželnega in višjega sodišča v Innsbrucku izhaja, da gre za reševanje vprašanja obstoja in višine škode, kar je relevantno za ta spor. Iz podatkov v sodbi tudi izhaja, da gre za škodo v zvezi z izgubo prevoza alkoholne pijače in sicer na parkirišču avtoceste A1 v Angliji. Gre za ukradeno blago v višini 22.928,39 EUR in sicer več zabojev različnih znamk viskija, kar so okoliščine primera tudi v tej zadevi.
10.Glede navedbe, da toženki nista imeli možnosti vpogleda v sodbi avstrijskega sodišča in da se nista mogla o tem izjaviti,1 pa pritožbeno sodišče odgovarja, da v skladu s šestim odstavkom 208. člena ZPP sodišče stranki, ki ni predlagala nadaljevanja postopka, vroči sklep o nadaljevanju postopka, kar je bilo v tem primeru nesporno storjeno. Ni pa v ZPP navedeno, da bi se o predlogu za nadaljevanje postopka morala tožena stranka posebej izrekati. Toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave. O vsebini tujih sodnih odločb se bo namreč lahko izrekla med samim postopkom pred sodiščem prve stopnje. Glede na zgoraj navedeno tudi ne držijo trditve, da sodišče ni odločalo na podlagi neposredno predloženih dokazov, pač pa zgolj na podlagi trditev. Tudi ne drži očitek, da sodbe niso bile predložene v overjenem slovenskem prevodu, saj so bile.
11.Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je procesni sklep. Pritožbeno sodišče pripominja, da glede na citirano določbo 208. člena ZPP lahko sodišče samo nadaljuje prekinjeni postopek, ki je bil prvotno prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja v neki drugi zadevi, in to brez predloga stranke, če samo spozna, da ni več razlogov za prekinitev (torej brez da pred tem o tem vprašanju opravi kontradiktorno razpravo s strankami) in tako niso na mestu trditve, da gre za kršitev toženkine pravice do izjave.
12.Pritožnici navajata še, da imata obe pravdni stranki sedež izven Republike Slovenije in da bi moralo v nadaljevanju sodišče vsaj minimalno pojasniti načelno pristojnost slovenskega sodišča ob dejstvu, da je odločilno predhodno vprašanje vezano na tuj postopek. Pritožbeno sodišče odgovarja, da naloga sodišča ni pravno poučevanje strank, sploh v primeru, ko imajo profesionalne pooblaščence (12. člen ZPP).
13.Po obrazloženem in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).
14.Odločitev o stroških temelji na določbi šestega odstavka 163. člena ZPP.
-------------------------------
1Sicer iz pritožbe same izhaja, da naj bi iz spisa ne izhajalo, da bi bili tuji sodbi predloženi naslovnemu sodišču. To, kot rečeno, ne drži. Tožeča stranka je predlogu za nadaljevanje postopka priložila obe avstrijski sodbi s prevodi in bi jih tožena stranka, če bi v spis res vpogledala, lahko videla med A prilogami spisa. Vendar pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožena stranka vpogledala v sodni spis.