Jedro

Ker je upnik predlog za izvršbo vložil že leta 1999, novelirane določbe tretjega odstavka 35. člena ZIZ ni mogoče uporabiti.

Vprašanje krajevne pristojnosti zaradi naknadne kumulacije več izvršilnih sredstev je zato tudi v tej zadevi treba reševati v skladu s pravilom, da sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je s sklepom z dne 25.3.1999 zoper dolžnika dovolilo izvršbo na plačo, na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na vrednostne papirje in na premičnine.

Dne 26.6.2003 je upnik vložil predlog za dodatno izvršilno sredstvo in sicer z izvršbo na dolžnikovo nepremičnino. Sodišče je ta predlog izločilo iz spisa ter odločilo, da se bo vpisal v posebni In spis, nato pa se je s sklepom z dne 9.3.2004 izreklo za krajevno nepristojno. Sklicevalo se je na določbo 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 - 75/2002 - ZIZ), po katerem je za odločitev o predlogu za izvršbo, če je predlagana izvršba na nepremičnino, izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Ker je v dodatnem izvršilnem sredstvu predlagana nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, je zadevo odstopilo temu sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani krajevne pristojnosti ni sprejelo. Svoje stališče je utemeljilo z drugim odstavkom 35. člena ZIZ, po katerem je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Predlog za izvršbo je upnik vložil dne 16.2.1999, dne 25.3.1999 pa je Okrajno sodišče v Piranu izdalo sklep o dovolitvi izvršbe. Upnik je nato vložil predlog za dodatno izvršilno sredstvo na dolžnikovo nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Podana je torej situacija naknadne kumulacije več izvršilnih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Sodna praksa je že pred uveljavitvijo novele tega zakona (Ur. l. RS, št. 75/2002 - ZIZ-A) sprejela stališče, da se tudi pri naknadni kumulaciji več izvršilnih sredstev krajevna pristojnost ravna po prvo navedenem izvršilnem sredstvu (35. člen ZIZ).

Določba 35. člena ZIZ je bila spremenjena z omenjeno novelo ZIZ, ki je začela veljati 21.9.2002. Določeno je, da se pri začetni kumulaciji več izvršilnih sredstev pristojnost ravna po prvo navedenem izvršilnem sredstvu. Če pa je v taki situaciji med predlaganimi izvršilnimi sredstvi tudi izvršba na nepremičnine, novi tretji odstavek 35. člena ZIZ določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki je pristojno za odločanje v tem izvršilnem sredstvu.

Res je, da je Okrajno sodišče v Piranu svoj sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno, izdalo že po uveljavitvi omenjene novele, vendar pa nova določba o krajevni pristojnosti glede na naravo časa za ugotavljanje te pristojnosti velja le za tiste izvršilne predloge, ki so vloženi po uveljavitvi novele. Ker je upnik predlog za izvršbo vložil že leta 1999, novelirane določbe tretjega odstavka 35. člena ZIZ ni mogoče uporabiti. Vprašanje krajevne pristojnosti zaradi naknadne kumulacije več izvršilnih sredstev je zato tudi v tej zadevi treba reševati v skladu z že omenjenim stališčem sodne prakse, po katerem sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. To pa pomeni, da je v tej zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Piranu.