Jedro

Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči, ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odškodnino za nastalo materialno škodo na vozilu v znesku 1.598.120,00 SIT, sedaj 6.668,84 EUR, upoštevajoč z zakonom določene zamudne obresti od dneva škodnega dogodka do plačila, ter mu povrniti vse stroške postopka skupaj z zakonom določenimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 532,48 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (2. točka izreka sodbe).

(2) Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

(3) V pritožbi tožeča stranka navaja, da se sodišče prve stopnje natančneje ne izjasni glede tožbenih navedb, zakaj je s strani tožeče stranke prišlo do napačnih zapisov datuma nastanka prometne nesreče. Sodišče se ni kritično opredelilo do trditev tožnika in priče N., da je do napačnega zapisa datumov prometne nesreče mogoče prišlo zaradi razlogov na strani zavarovalnice, ki je na ovitku svojega spisa prav tako imela popravljene podatke o datumu prometne nesreče in ki je zaradi popravkov zapisa datuma prometne nesreče tožnika celo trikrat klicala. Sodišče sicer priznava, da je povsem možno, da je do zmede z datumi prišlo na sami zavarovalnici, vendar ne pove, zakaj te ugotovitve ni upoštevalo v svoji odločitvi. Priči P. in N. sta potrdili, da se je prometna nesreča zgodila dne 21. 07. 2004, priča K. je izpovedal, da se je nesreča zgodila v mesecu juliju in da iz celotne njegove dokumentacije izhaja, da se je to zgodilo prav 21. 07. 2004. Sodišče se ni opredelilo do tega, da je priča N. pojasnila, da je do napačnega zapisa datuma lahko prišlo tudi zato, ker je od kje prepisovala. Pritožba se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priča P. ni spraševal za vzrok nesreče, ko je prišel naložit motor, izkazuje, da ni najbolj prepričljiva priča. V zvezi z izpovedbo priče K. sodišče pove, da v njej ni našlo neverodostojnosti, da pa gre za osebo, ki je sodelovala samo pri cenitvi in ogledu, z datumom nesreče se ni ukvarjala in tudi sama ni znala pojasniti, kako je bilo z datumi nesreče, vendar pa v isti sapi dodaja, da je sicer prepričljivo in podprto z listinami izpovedala, da je cenitev in ogled opravila v mesecu juliju. Po mnenju pritožbe je to kontradiktorno. Pritožnik poudarja, da je bil K. v postopku predlagan kot priča in da v njem ni sodeloval kot cenilec, zaradi česar bi moralo sodišče upoštevajoč dejstvo, da v njegovi izpovedbi ni našlo neverodostojnosti, njegovo prepričljivo izpovedbo nedvomno upoštevati.

Pritožba nadalje navaja, da je izvedenec svoje mnenje podal na podlagi pregleda pomanjkljive razpoložljive spisne dokumentacije. Pri sestavi pisnega mnenja ni upošteval, da je pritožnik izkušen motorist, kar se je ob neposrednem zaslišanju izvedenca izkazalo za bistven podatek. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da trditev o tem, da je pritožnik izurjen voznik z dirkaškimi sposobnostmi, ni bila podana vse do zadnje pripravljalne vloge. Sodišče je bilo s tem dejstvom seznanjeno že na prvem naroku, ko je bilo poudarjeno, da tožnik z motorjem izvaja rally.

Pritožba nadalje sodišču očita, da je kršilo načela o materialnem procesnem vodstvu. Sodišče v izpodbijani sodbi poudarja, da je tožnik tekom pravdnega postopka bistveno spreminjal trditve, kar pa ne drži. Svoje trditve je zgolj ustrezno specificiral oz. konkretiziral, k čemur je bil zaradi nedejavnosti sodišča tudi prisiljen.

Pritožba navaja še, da sodišče prve stopnje ni skrbno in vestno presodilo vseh razpoložljivih dokazov, zlasti ne fotografij poškodovanega motorja, ki jih je v spis vložila tožeča stranka. Originali fotografij so bili resda priloženi šele na zadnjem naroku, vendar bi sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva moralo pozvati tožečo stranko k predložitvi originalov fotografij že tekom postopka. Omenjene fotografije igrajo bistveno vlogo, kar pove tudi prvostopenjsko sodišče, ki ugotavlja, da v kolikor bi originale fotografij tožeča stranka predložila pred izvedenskim mnenjem, bi lahko pripomogle k boljši razjasnitvi zadeve. Potem ko si je originale fotografij na naroku ogledal izvedenec, je potrdil tožnikove navedbe o načinu nastanka prometne nesreče, vendar sodišče teh ugotovitev izvedenca zmotno ni upoštevalo. Sodišče bi moralo dati zaslišanju izvedenca prednost pred listinskimi dokazi, zlasti pisnim izvedenskim mnenjem, ki se je na zadnjem naroku izkazalo za pomanjkljivo, česar pa ni storilo in je v povezavi s tem dokazna ocena sodišča prve stopnje nelogična in neprepričljiva.

(4) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(5) Pritožba je utemeljena.

(6) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, da se je prometna nesreča zgodila dne 21. 07. 2004, dokazno breme pa je bilo na njej, ter iz razloga, ker iz izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti zatrjevanega načina nastanka prometne nesreče in odgovornosti zanjo, o tem pa je prav tako sklepalo na podlagi dokaznega bremena, ki zadeva tožečo stranko.

Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče do izpovedb tožnika in z njegove strani predlaganih prič ni kritično opredelilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP), s čimer je podana bistvena kršitev pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je poudarilo, da ni jasno kako je lahko prišlo do zapisov treh različnih datumov prometne nesreče na dokumentaciji, ki je v spisu. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločanju oprlo predvsem na listinske dokaze, ne pa na izpovedbe prič, bi moralo listinske dokaze vestno in skrbno presoditi. Da temu ni bilo zadoščeno, pritožbeno sodišče ugotavlja pri pregledu originalnega poročila o prometni nesreči (priloga B 17), ki navaja datum nesreče 21. 02. 2004. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do tega, kako je mogoče, da ima to poročilo datum 21. 02. 2004, na njem pa je zapisana številka zavarovalne police voznice N., ki je bila sklenjena dne 21. 07. 2004. Tudi v primeru, da je bil datum nesreče 21. 06. 2004, takrat številka omenjene police z dne 21. 07. 2004 še ni bila znana. Sodišče prve stopnje je ocenilo izpoved priče K. za verodostojno in mu verjelo, da je cenitev in ogled opravil v mesecu juliju, kljub temu pa je zaključilo, da ne sprejema trditve tožeče stranke, da se je nesreča zgodila 21. 07. 2004. V obrazložitvi pravi, da samo to dejstvo, da sta bila takrat opravljena cenitev in ogled, ne more zanesljivo potrditi, kdaj se je nesreča dejansko zgodila oziroma kdaj je bil motor poškodovan. Pritožbeno sodišče opozarja, da samo to dejstvo tega res ne more potrditi, vendar je treba to dejstvo primerjati tudi z ostalimi dokazi, ki jih sodišče presoja. Sodišče prve stopnje bi se moralo v okviru celovite presoje dokazov ustaviti tudi pri trditvah tožnika, da je motor kupil v maju 2004, na ta datum nakupa nakazujejo tudi podatki na nekaterih listinah v spisu (navedba datuma nakupa motorja na zapisniku o ogledu poškodovanega vozila – priloga B 11, navedba datuma začetka veljavnosti zavarovalne police za motor na poročilu o prometni nesreči – priloga B 17).

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je tožeča stranka prepozno predložila dokaz s fotografijami. Predložila je fotokopije fotografij in v kolikor bi bilo sodišče mnenja, da so preslabe za izdelavo izvedenskega mnenja in za odločanje sodišča, bi moralo tožečo stranko pozvati, naj predloži originale. Izvedenec v svojem mnenju tudi ni navedel, da bi bile fotokopije fotografij preslabe kakovosti, da bi iz njih lahko razbral način padca in dogajanje po padcu. Šele na zadnjem naroku se je pokazalo, da je iz originalnih fotografij možna natančnejša rekonstrukcija padca. Drži pritožbena navedba, da bi sodišče moralo zaslišanju izvedenca dati prednost pred pisnim izvedenskim mnenjem, zlasti ker je bilo sodišče prve stopnje samo mnenja, da bi predloženi originali fotografij lahko pripomogli k boljši razjasnitvi zadeve. Na zadnjem naroku pa se je pokazalo tudi, da je za ugotovitev načina padca pomembno dejstvo, ali je tožnik izkušen motorist ali ne. Iz tega razloga je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka že prej podati trditev v tej smeri, saj ni mogla vedeti, da je taka trditev pravnorelevantna. Poleg tega je tožena stranka, kot sodišče prve stopnje v sodbi tudi zapiše, sama navedla, da tožnik z motorjem izvaja rally, kar je tožeča stranka priznala in je bilo med strankama nesporno. To dejstvo bi moralo sodišče prve stopnje vsekakor upoštevati. Iz navedenega izhaja, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, kar je razveljavitveni razlog po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

(7) Prvostopenjsko sodišče naj se v novem sojenju opredeli do navedenih nejasnosti in jih razčisti, celovito oceni listinske dokaze v povezavi z izpovedbami prič, pri tem pa naj upošteva dejstvo, da tožnik izvaja rally, upošteva naj tudi originalne fotografije, ki so bile vložene v spis na zadnjem naroku dne 09. 03. 2010. Pritožbeno sodišče v tej zadevi ne razpisuje obravnave, saj je bilo v zadevi odločeno le o temelju, ne pa o višini zahtevka. V kolikor bo sodišče prve stopnje presodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, bo potrebno odločati še o višini.

(8) Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.