Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Druga udeleženka sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti (glej 86. člen in naslednje Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). S sklepom zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 30815/2015 z dne 11. 2. 2016 je bil na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. In 10/2015 z dne 10.2.2015 pri zgoraj navedenih nepremičninah, ki so v lasti nasprotne udeleženke U. A. dovoljen vpis zaznambe izvršbe in vknjižba hipoteke v korist upnice R. B. d.d., v zavarovanje njene terjatve v višini 31.173,70 EUR s pripadki.

Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o dovolitvi vpisa.

Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo njenih navedb, temveč samo drugega organa in drugega udeleženca. Zaradi predhodno navedenih dejstev in dokazov bi moralo izdati sklep o zavrnitvi vpisa. Drugi udeleženec nima pravice do posega na premoženje, saj je bilo to zavarovano iz drugih naslovov. Vpis ni dovoljen, saj ni bil pogodbeno dogovorjen. Iz kreditne pogodbe je jasno razvidno, da se za zavarovanje kredita ne jamči z osebnim premoženjem.

Druga udeleženka je odgovorila na pritožbo, trdi, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Podatki spisa izkazujejo, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za nepremičninsko izvršbo zaradi prisilne izterjave denarne terjatve in v takem primeru je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (prvi odstavek 46. člena in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), posledica tega pa je tudi vknjižba hipoteke, ki se izvede v zemljiškoknjižnem postopku po uradni dolžnosti.

Pritožba ne vsebuje relevantnih konkretnih navedb, ki bi omajale izpodbijano odločitev. Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe glede na predložene zemljiškoknjižne listine in se zato tudi ni smelo ukvarjati s pravilnostjo in zakonitostjo sklepov o izvršbi, ki so podlaga za konkretni vpis. Ker pritožba očita odsotnost pogodbene podlage za vpis, pritožbeno sodišče dodaja, da gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen Stvarnopravnega zakonika), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.

Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP), zato to velja tudi za stroške druge udeleženke v zvezi z odgovorom na pritožbo.