Jedro

Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP).

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka sklenilo, da je dolžna Republika Slovenija skrbniku za posebni primer za zaplenjeno nepremično premoženje v k. o. ... (6 parcel) izplačati odškodnino v višini 1.876,27 EUR, v obveznicah Republike Slovenije z obrestmi, tekočimi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, tj. od 12. 7. 1993. V 4. točki izreka je odločilo o povrnitvi stroškov nasprotne udeleženke predlagateljem.

2. Zoper takšen sklep Republika Slovenija ni vložila pritožbe in je postal v tem delu pravnomočen.

3. Sodišče druge stopnje je med drugim odločilo, da se zadeva tudi v tem obsegu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Predlog za dopustitev revizije vlagajo prvi trije tožniki. V predlogu za dopustitev revizije zastavijo vprašanje, ali sme sodišče druge stopnje preizkusiti sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, v katerem ga nobena od strank ne izpodbija s pritožbo in s tem poseči v pravnomočne dele sklepa sodišča prve stopnje.

Opozarjajo, da je sklep sodišča prve stopnje N 31/2015 z dne 28. 3. 2017 postal pravnomočen v 2. in 4. točki izreka. Delno pravnomočnost tega sklepa je Okrajno sodišče v Krškem pisno potrdilo 26. 6. 2017. Na podlagi tega potrdila je druga nasprotna udeleženka Republika Slovenija tudi že v celoti izpolnila svojo obveznost. Tožeča stranka navaja, da je višje sodišče s svojo odločitvijo bistveno kršilo določbe prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je nepravilno uporabilo določbo 350. člena ZPP, po kateri sme sodišče druge stopnje preizkusiti sodno odločbo prve stopnje le v tistem delu, ki se izpodbija s pritožbo, ne pa v drugih delih, sploh če pritožba zoper sodno odločbo ni bila vložena. Opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 604/2001, s katero je bilo ugodeno zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena zaradi odločitve sodišča druge stopnje, s katero je to poseglo v pravnomočno odločitev o stroških postopka.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Predlog za dopustitev revizije je bil vložen v nepravdnem postopku vrnitve premoženja po 145.b členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS). Navedeni zakon v drugem odstavku 145.č določa, da je v tovrstnih postopkih revizija dovoljena. Po določbi prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep v izpodbijanem delu ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

7. Glede na jasno zakonsko določbo so tožniki vložili predlog za dopustitev revizije zoper odločbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je nedovoljena in jo je zato moralo revizijsko sodišče kot tako na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči. 8. Glede na trditve, ki jih podajajo predlagatelji, Vrhovno sodišče pojasnjuje sledeče. Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP). Ker se predlog za dopustitev revizije in pritožba procesno ne razlikujeta le v nazivu vloge (pritožbeni postopek je kontradiktoren, vloga se vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep ...), vloge ni bilo mogoče smiselno obravnavati kot pritožbe.