Jedro

Tožeča stranka je že v tožbi predlagala zaslišanje A. A. v zvezi z ugotavljanjem dejstva, ali so bile sporne obveznice izdane v obliki pisne listine. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožena stranka v spis predložila del zapisnika naroka za glavno obravnavo v zadevi XI Pg 1906/2014 z dne 4. 9. 2015, iz katerega izhaja izpoved navedene priče. Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 15. 4. 2022 grajala neizvedbo dokaza z zaslišanjem predlagane priče. Na podlagi navedenega je tožeča stranka utemeljeno opozorila na kršitev načela neposrednosti iz prvega odstavka 4. člena ZPP. Ta določa, da da sodišče odloči na podlagi (med drugim) neposrednega obravnavanja, kar v navezavi na konkretno zadevo pomeni, da sodišče v odsotnosti soglasja strank ni bilo upravičeno le prebrati zapisnika zaslišanja A. A. iz drugega postopka. Ta kršitev je nedvomno vplivala na zakonitost sodbe, saj je, kot že rečeno, izpoved A. A. sodišče prve stopnje upoštevalo kot nosilni razlog za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka v materializirani obliki izdala 82 obveznic v nominalni vrednosti 10.000,00 EUR, ki jih je dne 31. 12. 2009 vpisala in v materializirani obliki prevzela tožena stranka ter tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.260,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravi iz 22. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz člena 6(1) EKČP pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo se je iz razloga zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožil tudi stranski intervenient, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka je v odgovorih na pritožbi tožeče stranke in stranskega intervenienta predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sporno vprašanje v obravnavanem sporu je, ali je bilo (sedaj spornih) 82 obveznic izdanih v fizični obliki po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o vrednostnih papirjih – ZVP.1 Glede na to, da je neposredni dokaz fizičnega obstoja obveznic njihova predložitev kot dokaz, česar tožeča stranka, na kateri je dokazno breme (212. člen ZPP), ni storila, gre torej za dokazovanje z indici - pomožnimi dejstvi, s pomočjo katerih se sklepa na obstoj pravno pomembnega dejstva. Po presoji sodišča prve stopnje je bila izpoved predsednika uprave tožeče stranke v času izdaje spornih obveznic A. A., ki je bila podana v drugem postopku (XI 1906/2014, sedaj XI 251/2018), ki je tekel med stranskim intervenientom (v vlogi tožeče stranke) in toženo stranko (v vlogi tožene stranke), in v kateri je izpovedal, da obveznice niso bile izdane v fizični obliki, ob izostanku drugih dokazov s strani tožeče stranke, zadosten indic za ugotovitev pravno relevantnega dejstva iz 26. člena ZVP, torej da obveznice niso bile izdane v obliki pisne listine.

7. Tožeča stranka je že v tožbi predlagala zaslišanje A. A. v zvezi z ugotavljanjem dejstva, ali so bile sporne obveznice izdane v obliki pisne listine (str. 4 tožbe). Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožena stranka v spis predložila del zapisnika naroka za glavno obravnavo v zadevi XI Pg 1906/2014 z dne 4. 9. 2015, iz katerega izhaja izpoved navedene priče. Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 15. 4. 2022 grajala neizvedbo dokaza z zaslišanjem predlagane priče. Na podlagi navedenega je tožeča stranka utemeljeno opozorila na kršitev načela neposrednosti iz prvega odstavka 4. člena ZPP. Ta določa, da sodišče odloči na podlagi (med drugim) neposrednega obravnavanja, kar v navezavi na konkretno zadevo pomeni, da sodišče v odsotnosti soglasja strank ni bilo upravičeno le prebrati zapisnika zaslišanja A. A. iz drugega postopka. Ta kršitev je nedvomno vplivala na zakonitost sodbe, saj je, kot že rečeno, izpoved A. A. sodišče prve stopnje upoštevalo kot nosilni razlog za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. S tem, ko je tožeča stranka na naroku z dne 15. 4. 2022 tudi izrecno grajala to kršitev, pa je izpolnila tudi predpostavko iz 286.b člena ZPP, da je treba kršitev določb pravdnega postopka grajati takoj, ko je to mogoče, kar glede kršitve načela neposrednosti pomeni že na naroku za glavno obravnavo. Posledično je torej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 4. členom ZPP, ki terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. Glede na to, da že pritožbene navedbe o opustitvi zaslišanja priče A. A. (očitek neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje te priče je podal tudi stranski intervenient) utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, se do drugih pritožbenih navedb tožeče stranke in stranskega intervenienta, ki so se nanašale na vprašanje pravilnosti dokazne ocene o pravno relevantnih indicih, višje sodišče ne bo konkretno opredeljevalo, saj za odločitev o pritožbi niso več odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka višje sodišče ne more odpraviti samo. Z izvedbo pritožbene obravnavane, na kateri bi se zaslišalo predlagano pričo bi nato višje sodišče samo kreiralo dokazno oceno in s tem samostojno ugotavljalo dejansko stanje, zoper navedene ugotovitve pa pritožnik ne bi imel možnosti uveljavljanja pravnega sredstva, s čimer bi mu bila odvzeta pravica do pritožbe.

10. V posledici odločitve o glavnem delu zahtevka je višje sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev.

11. V novem sojenju bo moralo sodišče izvesti zaslišanje predlagane priče ter ob upoštevanju drugih predloženih dokazov in trditev pravdnih strank o tožbenem zahtevku ponovno odločiti.

12. Po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Uporaba (nekaterih določb) zakona je bila podaljšana na podlagi določbe 4. člena Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL).