Jedro

Zastavlja se vprašanje, ali neprijava na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča v času, ko je upravičencu priznana pravica do subvencije najemnine, predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na že priznano pravico.

S tem v zvezi se toženka sklicuje na 121. a člen SZ-1. Iz te določbe ne izhaja, da upravičenec pravico izgubi, če se v obdobju njenega priznanja ne prijavi na takrat objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Ta člen namreč ne določa izgube pravice, temveč le enega od pogojev za njeno pridobitev - uvrstitev na prednostno listo pred vlogo za subvencijo. O prenehanju pravice med obdobjem upravičenosti za subvencioniranje najemnine, ki je bila že priznana s pravnomočno odločbo, tudi ni mogoče sklepati z ustrezno razlago teh določb, saj bi takšna razlaga prestopila okvir ureditve. Neprijava na razpis v času upravičenosti bi morala biti jasno opredeljena kot dejstvo, ki vpliva na pravico do subvencije, vendar takšne določbe ni. Zato o neprijavi na razpis tožnica ni bila dolžna obveščati toženke, toženka pa tudi po uradni dolžnosti ni imela podlage za poseg v že priznano pravico.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 332,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 12300-1076/2023-3 z dne 20. 12. 2023 in odločbo Centra za socialno delo, osrednja Slovenija - vzhod št. 1231-27463/2022-31860/9 z dne 30. 5. 2023 (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za odpravo odločb toženke z dne 21. 4. 2023 in Centra za socialno delo, osrednja Slovenija - vzhod z dne 12. 1. 2023 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (II. točka izreka). Zavrglo je tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za odpravo odločbe toženke z dne 21. 4. 2023 in odločbe Centra za socialno delo, osrednja Slovenija - vzhod z dne 25. 1. 2023 (III. točka izreka) ter toženki naložilo, da za tožnico na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani povrne stroške postopka v višini 279,99 EUR (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo tako, da je toženki naložilo, da za tožnico na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani povrne stroške postopka v višini 168,00 EUR, tožnici pa stroške postopka v višini 196,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem je pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter odločilo, da mora toženka tožnici povrniti pritožbene stroške v višini 99,33 EUR v osmih dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 19/2025 z dne 11. 4. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede upravičenosti tožnice do subvencionirane tržne najemnine tudi po 1. 7. 2022.

4.V reviziji, v kateri predlaga spremembo izpodbijane sodbe in s tem zavrnitev zahtevka v celoti, se toženka najprej sklicuje na določbi 42. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj.) ter na 121.a člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 in nadalj.). Navaja, da je bila tožnica po odločbi z dne 23. 3. 2022 upravičena do subvencije najemnine od 1. 4. 2022 do 21. 1. 2023, da je Občina Domžale 31. 5. 2022 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, da se tožnica na ta razpis ni prijavila in zaradi tega ni bila uvrščena na prednostno listo. To dejstvo predstavlja spremembo, ki vpliva na upravičenost do subvencije njene tržne najemnine in se v skladu z 42. b členom ZUPJS upošteva s prvim dnem naslednjega meseca od dneva nastanka spremembe (v tej zadevi s 1. 7. 2022). Tako je toženka odločila tudi s prvostopenjsko odločbo z dne 30. 5. 2023. Poudarja, da subvencioniranje najemnine predstavlja začasen ukrep in da je treba upoštevati njen namen, ki izhaja iz 121. a člena SZ-1. To pomeni, da se mora upravičenec do subvencioniranja prijaviti na vsakokratni javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj. Sodišči prve in druge stopnje sta po mnenju toženke zavzeli nepravilno stališče, da se pogoji za pridobitev pravice po ZUPJS zaradi neprijave na javni razpis niso spremenili, saj morajo biti ti pogoji podani tudi kasneje. Na to kažejo tudi 42. in naslednji členi ZUPJS. Te pogoje mora ves čas trajanja pravice spremljati tudi center za socialno delo. Nesporno je, da so bili pogoji za subvencijo izpolnjeni na dan 1. 4. 2022 in je bila tudi odločitev na ta dan pravilna (zaradi česar odločba ni bila odpravljena), je pa prišlo do naknadno spremenjenih okoliščin (ker se tožnica v tistem času ni prijavila na razpis za neprofitna stanovanja), kar je bil razlog za razveljavitev odločbe. Enako bi toženka postopala tudi, če bi tožnica odjavila stalno prebivališče, če bi prišlo do odpovedi najemne pogodbe itd. Drugačna odločitev sodišča bi pomenila, da odločba o subvencioniranju najemnine ostane v veljavi do konca obdobja upravičenosti, ne glede na dogajanja, ki sledijo odločitvi o dodelitvi te pravice.

5.Tožnica v odgovoru na revizijo prereka stališča toženke in med drugim navaja, da noben zakon ne določa, da bi se morala v času veljavnosti odločbe z dne23. 3. 2022 prijaviti na razpis za neprofitno stanovanje. Če bi taka obveznost obstajala, bi morala biti jasno in izrecno zapisana, to pa zahteva tudi načelo pravne varnosti. Dodatno se sklicuje na razlago drugega odstavka 121. a členaSZ-1, ki naj bi veljala tudi v primeru prvega in tretjega odstavka te določbe.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP.).

8.Glede na ta revizijski okvir in upoštevajoč dopuščeno revizijsko vprašanje se revizijska presoja nanaša le na odločitev sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbo toženke (del II. točke izreka) zoper odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka (s tem v zvezi tudi na odločitev o stroških postopka), predmet revizijske presoje pa ni ostali del odločitve sodišča druge stopnje.

9.Center za socialno delo, osrednja Slovenija - vzhod je z odločbo z dne 23. 3. 2022 tožnici za obdobje od 1. 4. 2022 do 31. 1. 2023 priznal subvencioniranje tržne najemnine za stanovanje v Domžalah. S kasnejšo odločbo z dne 30. 5. 2023 je center za socialno delo po uradni dolžnosti razveljavil odločbo z dne 23. 3. 2022, in sicer z dnem 1. 7. 2022 ter naložil tožnici, da Občini Domžale povrne sredstva, ki jih je ta izplačala na podlagi razveljavljene odločbe. Razveljavitev je posledica ugotovitve toženke, da se tožnica ni prijavila na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj Občine Domžale z dne 31. 5. 2022, ki je trajal od 1. 6. 2022 do30. 6. 2022. Zato se ni uvrstila na prednostno listo vlagateljev za neprofitna stanovanja, ki so upravičeni tudi do subvencioniranja tržne najemnine. Center za socialno delo se je skliceval predvsem na 121. a člen ZS-1. Toženka je tožničino pritožbo zavrnila z odločbo z dne 20. 12. 2023 in med drugim obrazložila, da je organ prve stopnje v skladu z 42. a členom ZUPJS po uradni dolžnosti pravilno ugotovil, da se tožnica ni prijavila na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Tožnica bi morala biti aktivna ves čas prejemanja subvencije k tržni najemnini, saj morajo biti po 42. členu ZUPJS pogoji za pridobitev pravice izpolnjeni ves čas prejemanja.

10.Sodišče prve stopnje se je v razlogih svoje odločitve (ki se nanašajo na I. točko izreka) sklicevalo na že zavzeto stališče sodišča druge stopnje v zadeviPsp 331/2022. Obrazložilo je, da se tožničin status kljub neprijavi na javni razpis za neprofitna stanovanja z dne 31. 5. 2022 ni v ničemer spremenil. SZ-1 ne nalaga upravičencu, da bi se moral prijaviti na vsak javni razpis, ki je bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice; neprijava na razpis je pomembna pri odločanju o novi pravici do subvencije najemnine.

11.Tudi sodišče druge stopnje se je strinjalo s takšno presojo in poudarilo, da subvencija pripada upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po 121.b členu SZ-1 (dohodkovni in premoženjski cenzus) in zavrnilo pritožbene ugovore toženke, da neprijava na javni razpis pomeni spremembe pogojev iz 42. člena ZUPJS, ki vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev. SZ-1 in ZUPJS ne določata, da bi se moral upravičenec do subvencioniranja najemnine prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja med trajanjem pravice do subvencioniranja tržne najemnine, ki je omejena za določen čas. Pogoji za upravičenost se zaradi neprijave na razpis niso spremenili, toženka pa zato ni zakonito posegla v pravnomočno odločbo z dne 23. 3. 2022.

12.Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

13.Iz prvega odstavka 42. člena ZUPJS izhaja, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu (med temi pravicami je tudi subvencioniranje najemnine, opredeljena v 28. členu ZUPJS) izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku tega člena mora upravičenec do subvencije najemnine centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do te pravice, njeno višino ali obdobje prejemanja, vendar teh dejstev in okoliščin konkretneje ne opredeli. Po 42. a členu ZUPJS mora tudi center za socialno delo po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile takšne spremembe. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti, na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe (prvi odstavek 42. b člena ZUPJS) in izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica do javnih sredstev, in ugotovi prenehanje o upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev (drugi odstavek 42. b člena ZUPJS).

14.ZUPJS razen v četrtem odstavku 42. b člena (ki pa se ne nanaša na konkreten primer) ne določa izrecno, katere so tiste spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do pravic iz javnih sredstev, njeno višine ali obdobje prejemanja. Zato se zastavlja vprašanje, ali tudi neprijava na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, v času ko je upravičencu priznana pravica do subvencije najemnine, predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na že priznano pravico.

15.S tem v zvezi se toženka sklicuje na 121. a člen SZ-1. Iz prvega odstavka tega člena izhaja upravičenost do subvencije k plačilu tržne najemnine za tiste prosilce, ki so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev najemnega neprofitnega stanovanja. Podobno tudi drugi odstavek določa pogoj izpolnjevanja po zadnjem objavljenem javni razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja (ob upoštevanju razmer ob vložitvi vloge za subvencijo najemnine), če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni. Iz teh določb ne izhaja, da upravičenec pravico izgubi, če se v obdobju njenega priznanja ne prijavi na takrat objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja. Ta člen namreč ne določa izgube pravice, temveč le enega od pogojev za njeno pridobitev - uvrstitev na prednostno listo pred vlogo za subvencijo. O prenehanju pravice med obdobjem upravičenosti za subvencioniranje najemnine, ki je bila že priznana s pravnomočno odločbo, tudi ni mogoče sklepati z ustrezno razlago teh določb, saj bi takšna razlaga prestopila okvir ureditve. Neprijava na razpis v času upravičenosti bi morala biti jasno opredeljena kot dejstvo, ki vpliva na pravico do subvencije, vendar takšne določbe ni. Zato o neprijavi na razpis tožnica ni bila dolžna obveščati toženke, toženka pa tudi po uradni dolžnosti ni imela podlage za poseg v že priznano pravico.

16.Drugačno tolmačenje ne izhaja niti iz ostalih določb SZ-1. Ta zakon v četrtem odstavku 121. člena določa, da so najemniki do subvencije neprofitne najemnine upravičeni največ za čas enega leta, v sedmem odstavku istega člena pa, da po preteku časa, za katerega je bila najemniku odobrena subvencionirana neprofitna najemnina, lahko ponovno zaprosi zanjo. Omejitve ali izguba pravice zaradi neprijave na razpis v času priznane pravice ni določena.

17.Toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na obrazložitev sodišč, češ da se pogoji za pridobitev pravice niso spremenili in da so bili pogoji nesporno izpolnjeni ob priznanju pravice tožnici, kasneje pa ne. Sodišči namreč svoje odločitve nista oprli na takšne razloge, temveč na zaključek, da neprijava za javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem ne pomeni spremembe pogojev iz 42. člena ZUPJS, ki vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev.

18.Toženka tudi neutemeljeno izhaja iz namena subvencije in tega, da gre za začasen ukrep, saj ta izhodišča ne predstavljajo utemeljenega razloga za drugačno odločitev. Konkreten primer tudi neutemeljeno primerja s primeri odpovedi najemne pogodbe in spremembe prijave bivališča, izgube dohodka ali rojstva otroka, saj je evidentno, da so drugi ponujeni primeri zadosten razlog za sporočanje teh sprememb. Prijava stalnega ali začasnega bivališča je namreč že po četrtem odstavku 28. člena ZUPJS eden od osnovnih pogojev za upravičenost do subvencije najemnine, enako pa velja za obstoj najemnega razmerja, spremembo dohodkov v posledici različnih dejavnikov itd. (prvi odstavek 28. člena ZUPJS, četrti odstavek 42.b člena ZUPJS, 121., 121.a in 121.b člen SZ-1). V teh primerih je povsem jasno, da mora upravičenec te spremembe javiti. Tega na drugi strani ni mogoče ugotoviti ali ustrezno razlagati v primeru neprijave na novi razpis za že pridobljeno pravico do subvencije.

19.Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

20.V posledici te odločitve je toženki naložilo tudi, da tožnici povrne stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (450 točk za odgovor, 1% za materialne stroške in DDV, kar skupaj znaša 332,70 EUR).

21.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1Kot nastanek spremembe se šteje izguba statusa. Pri spremembi vrste periodičnih dohodkov se kot nastanek spremembe okoliščin šteje izplačilo novega periodičnega dohodka. Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

2(1) Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni prosilci, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, z izjemo prosilcev, ki zavrnejo zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. Upravičen prosilec je najemnik ali član gospodinjstva, ki se je skupaj z najemnikom uvrstil na prednostno listo. Subvencijo k plačilu tržne najemnine izplačuje pristojni organ občine stalnega prebivališča, ne glede na to, v kateri občini ima prosilec v najemu tržno stanovanje in urejeno začasno prebivališče. (2) Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni, lahko prosilci vložijo vlogo za subvencijo najemnine neposredno na center za socialno delo. V takem primeru mora center za socialno delo pridobiti od pristojne lokalne skupnosti mnenje tudi o izpolnjevanju pogojev po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, pri čemer lokalna skupnost upošteva razmere ob vložitvi vloge za subvencijo najemnine. V takem primeru je do subvencije k plačilu tržne najemnine upravičen prosilec, ki plačuje tržno najemnino in izpolnjuje pogoje po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja ob upoštevanju razmer ob vložitvi vloge za subvencijo najemnine. (3) Če javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča prosilca ni bil objavljen, je do subvencije k plačilu tržne najemnine upravičen prosilec, ki plačuje tržno najemnino ter izpolnjuje pogoje in merila iz 87. člena tega zakona.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 28, 42, 42b Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 121a, 121b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.