Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijano odločbo je bilo ugotovljeno, da je Senat Univerze v Mariboru z javnim glasovanjem sprejel sklep o odreku soglasja k izvolitvi tožnice v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije (1. točka izreka). Z odločitvijo iz 1. točke te odločbe je Senat Univerze v Mariboru tožnici ter Senatu Fakultete na naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru odrekel soglasje za izvolitev tožnice v naziv docentka za navedeno predmetno področje (2. točka izreka). Z odločitvijo iz 1. in 2. točke te odločbe se ustavi postopek za izvolitev tožnice v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologija (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica dne 11. 4. 2011 vložila popolno vlogo za prvo izvolitev v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije. Tožnica je pred komisijo za izdelavo ocene pedagoške usposobljenosti s preizkusnim predavanjem opravila preizkusno predavanje, navedena komisija pa je dne 6. 5. 2011 preizkusno predavanje ocenila kot neuspešno. Komisija za izdelavo strokovnega poročila, ki jo je imenoval Senat Fakultete za naravoslovje in matematiko, je podala negativno mnenje k izvolitvi tožnice v naziv docentka za navedeno predmetno področje. Dne 9. 11. 2001 je habilitacijska komisija Univerze v Mariboru soglasno zavrnila sklep o podaji soglasja k izvolitvi tožnice v naziv docentka za navedeno predmetno področje. Habilitacijska komisija je namreč ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje kriterijev za izvolitev, saj ima negativno oceno preizkusnega predavanja ter negativne ocene vseh treh strokovnih poročevalcev.
Senat Univerze v Mariboru je na seji dne 29. 11. 2011 obravnaval predlog za izvolitev tožnice v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologija, seznanil pa se je tudi s tožničinimi pripombami na strokovna poročila. Po razpravi je bilo na podlagi glasovanja odločeno, da Senat Univerze v Mariboru tožnici odreka soglasje k izvolitvi v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije. Za takšen sklep je bilo oddanih 26 glasov, 0 glasov je bilo proti in 0 vzdržanih.
Nadalje se v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da v skladu z določili Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) in Statuta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Statut) kandidat pravice za izvolitev v naziv ne pridobi avtomatično, že če izpolnjuje posamezne pogoje iz meril oziroma dosega zahtevano število točk, ampak ima senat univerze diskrecijsko pravico v postopku izvolitve kandidata v naziv, da soglasje k izvolitvi poda ali ga odreče. To je v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZVis, iz tega pa izhaja avtonomija univerze, ki je kot taka opredeljena tudi v 6. členu ZVis. Visokošolske učitelje voli senat fakultete, ki pa si mora pred prvo izvolitvijo v naziv pridobiti soglasje senata univerze (56. člen ZVis). Tudi Statut Univerze v Mariboru v 19. točki 253. člena določa, da Senat Univerze v Mariboru daje soglasje k predlagani prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja. Senat članice univerze tako odloči o izvolitvi kandidata, če je podano predhodno soglasje senata univerze, kar predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da lahko senat članice univerze sploh pristopi k odločanju o izvolitvi kandidata v habilitacijski naziv. Ker v navedenem primeru ta procesna predpostavka ni izpolnjena, in ker je potrebno sklep Senata Univerze v Mariboru izvršiti, je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, ker meni, da po tretjem odstavku 1. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Navaja, da izpolnjuje vse pogoje za izvolitev v naziv docentka. Komisija se z njeno vlogo za izvolitev v naziv docentka ni strinjala, zato so, ker izpolnjuje vse pogoje za izvolitev v naziv docentka, njeno predavanje ocenili z negativno oceno. Takšna ocena je bila strokovno nepravilno utemeljena, za oceno preizkusnega predavanja pa ne obstajajo nobena zapisana uradna merila, ampak le mnenje, ki je lahko zaradi lastnih interesov članov komisije drugačno od resničnega. Navaja, da ima petletne delovne pedagoške izkušnje s študenti, vsako leto dobi pozitivno pedagoško oceno študentov o opravljenem delu, ima opravljen strokovni izpit iz vzgoje in izobraževanja ter številne nastope in aktivne udeležbe na mednarodnih in domačih konferencah. Zaradi zamenjave člana komisije strokovnih poročevalcev za pripravo strokovnega poročila je prišlo v zadevi tudi do nerazumnega zavlačevanja postopka. S strokovnimi poročili komisije je bila seznanjena tako šele 8. 10. 2011, na katera je podala svoje pripombe. Habilitacijska komisija teh pripomb ni upoštevala in je brez pojasnila odrekla soglasje k njeni izvolitvi v naziv docentka. Meni, da njena vloga ni bila ocenjena objektivno, saj se niso upoštevala strokovna merila. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS U 295/2000 in I U 2178/2009, ki po njenem mnenju opredeljujeta omejenost avtonomije univerze. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika trditev tožeče stranke, da je bilo v obravnavani zadevi napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Postopek izvolitve v naziv je poseben upravno habilitacijski postopek, ki se vodi na Univerzi v Mariboru po določbah ZVis in Statuta Univerze v Mariboru in posebnega splošnega akta senata univerze. Smiselno se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kolikor ni s Statutom Univerze v Mariboru ali splošnim aktom določeno drugače. Bistvo postopka izvolitve v naziv je v tem, da se ugotovi ali posamezen kandidat, ki je podal vlogo za izvolitev v naziv, izpolnjuje poleg zahtevane izobrazbe in pogojev, ki jih določa ZVis, tudi pogoje, ki jih določajo merila za izvolitve v nazive, ki jih sprejme senat univerze. Izpolnjevanje strokovnih kriterijev samo po sebi še ne pomeni avtomatičnega imenovanja v naziv. Pri tem pa ne gre za imenovanje v naziv ampak za volitve v naziv. Ker gre za volitve v naziv, je dovoljeno razlagati zgolj pravilnost rezultata volitev, ker senat odloča po prosti presoji, katere ni dovoljeno posebej obrazlagati. ZVis je predvidel volitve za imenovanje v naziv iz razloga, ker je pri izvajanju tega poklica pomembno tudi to, kako posameznega kandidata, ki je podal vlogo za izvolitev v naziv, akceptira skupnost, v kateri opravlja svoje delo. Upoštevati je treba tudi kogentno določbo iz petega odstavka 56. člena ZVis, po kateri si mora senat članice univerze pred izvolitvijo v naziv ali v višji naziv pridobiti soglasje senata univerze. Postopek habilitacije pa je lahko zaradi specifične narave tega postopka tudi daljši od rokov, ki jih določa ZUP, za izdajo odločbe. Ker tožnici akademska skupnost ni podala soglasja na podlagi glasovanja, tožnica ne more biti izvoljena v naziv. Postopek izvolitve v naziv je tako potekal skladno z določili Zakona o šolstvu in Statuta Univerze v Mariboru, iz celotnega postopka pa je jasno razvidno, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za izvolitev, saj ni uspešno opravila preizkusnega predavanja prav tako ni pridobila treh pozitivnih ocen poročevalcev in ne predhodnega soglasja senata univerze.
Tožba ni utemeljena.
Tožnica je dne 11. 4. 2011 vložila vlogo za prvo izvolitev v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije. ZVis v 56. členu določa, da voli docente senat fakultete za pet let. Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred prvo izvolitvijo v višji naziv si mora senat članice univerze pridobiti soglasje senata univerze (peti odstavek 56. člena ZVis). Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda (57. člen ZVis). Statut univerze v Mariboru ureja postopek habilitacij v členih 190 do 202. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila ZUP, kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače oziroma kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih določa ZUP (drugi odstavek 190. člena Statuta). V naziv docenta, ki je eden od nazivov visokošolskih učiteljev (prvi odstavek 52. člena ZVis), voli senat članice univerze po postopku, ki je določen v Statutu. Odločitev senata članice glede izvolitev v naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku (prvi odstavek 190. člena Statuta).
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja (torej tudi docenta) se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze (191. člen Statuta). Senat članice najkasneje v roku enega meseca po prejetju obvestila o vložitvi popolne vloge imenuje komisijo najmanj treh poročevalcev za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv in dodatnega člana, ki je na voljo v primeru, ko kateri iz prvotno imenovanih članov ne odda poročila (drugi odstavek 193. člena Statuta). Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo o tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti, znanstvene oziroma umetniške ustvarjalnosti, praktičnih izkušenj v stroki in glede pedagoške sposobnosti ter predlaga naziv, v katerega se naj kandidat izvoli (prvi odstavek 194. člena Statuta). Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška usposobljenost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, dekan članice imenuje posebno komisijo v roku 8 dni od prejema obvestila o vložitvi popolne vloge s strani kandidata. Komisija v sporazumu s kandidatom določi temo in datum preizkusnega predavanja, ki mora v biti v roku 15 dni od imenovanja ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem izdela komisija posebno poročilo v roku 3 dni po opravljenem preizkusnem predavanju (drugi odstavek 194. člena Statuta). Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in poda predlog za ustrezni naziv, ko preuči predlog in ko prejme drugo dokumentacijo, najkasneje v roku dveh mesecev od njenega imenovanja (prvi odstavek 196. člena Statuta). Poročilo mora vsebovati mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata, praktičnih izkušnjah, mnenje o tem, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti, mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti in predlog naziva, v katerega se naj kandidat izvoli (drugi odstavek 196. člena Statuta). S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v 15 dneh poda nanj svoje pripombe. Poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata strokovna služba rektorata v postopku ponovne izvolitve v naziv predloži v obravnavo in odločanje senatu članice univerze. V postopku prve izvolitve v naziv pa se dokumentacija predloži v obravnavno na habilitacijsko komisijo univerze in nato v podajo predhodnega mnenja na senat univerze. Postopek se konča z izvolitvijo na senatu članice. Če se kandidat prvič voli v naziv ali prvič v višji naziv, si mora senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje senata univerze (četrti odstavek 197. člena Statuta). V takšnem primeru obravnava najprej poročilo habilitacijska komisija senata univerze (prvi odstavek 198. člena Statuta). Na predlog habilitacijske komisije sprejme senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče. Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. V primeru če soglasje ni podano, ne obstojijo procesne predpostavke za nadaljevanje postopka izvolitve (drugi odstavek 198. člena Statuta).
Kot je bilo zgoraj navedeno postopke habilitacij predpiše s posebnim splošnim aktom senat univerze (drugi odstavek 190. člena Statuta). Ta je to storil s Pravilnikom o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev št. A9/2008-51 MT. Ta še natančneje določa postopek habilitacij, v 25. členu pa povzema določilo drugega odstavka 198. člena Statuta po katerem v primeru, ko senat univerze v postopku za prvo izvolitev ne poda soglasja, procesnih predpostavk za nadaljevanje postopka za izvolitve ni več. Nato določa, da v takšnem primeru rektor univerze izda odločbo o odreku soglasja kandidatu in sklep o ustavitvi postopka.
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi postopek pravilno tekel v skladu z zgoraj navedenimi določili ZVis, Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki ga je sprejel Senat Univerze v Mariboru. Na podlagi tako izvedenega postopka je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno, da Senat Univerze v Mariboru tožnici ni dal soglasja k izvolitvi v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije. Takšno odločitev je sprejel na podlagi predloga habilitacijske komisije Univerze v Mariboru, ki je predlagala zavrnitev soglasja tožnici k izvolitvi v naziv docentka za predmetno področje didaktika biologije. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen. Obrazložitev lahko vsebuje okoliščine, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen, preizkus sodišča pa preko teh okvirov ne sme segati, saj bi nasprotno pomenilo nedopusten poseg v ustavno (58. člen Ustave RS) in zakonsko zagotovljeno avtonomijo univerze. Člani senata univerze, ki volijo, namreč z glasovanjem dejansko uresničujejo avtonomijo univerze in niso z nobenim zakonom zavezani, da svoj glas obrazložijo. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi I Up 214/2009 in tožnica s sklicevanjem na sodbe Upravnega sodišča ne more biti uspešna, saj je v citiranih zadevah šlo tudi za drugačno dejansko stanje.
Ob ugotovitvi, da soglasje senata univerze ni bilo podano, pa so bili na podlagi 25. člena Pravilnika podani pogoji za ustavitev postopka. Tožnica glede na zgoraj obrazloženo tudi s tožbenimi navedbami takšne odločitve ne more omajati, trajanje postopka pa ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča in tožena stranka sta zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.