Jedro

Pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da 2. odst. 380. čl. ZFPPIPP ne ureja vprašanja prijave izločitvenih pravic, ampak terjatev, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase.

Izrek

1.) Pritožbi upnika Občine I. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

2.) Pritožbi upnika A. L. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

K 1.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo izločitvene pravice upnika Občine I.. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da gre v obravnavani zadevi za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika, v katerem se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. Pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se v stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem terjatve upnikov ne prijavijo znova (2. odst. 380. čl. ZFPPIPP), vendar pa velja ta določba samo za terjatve, ne pa tudi za izločitvene pravice. V obravnavanem primeru ne gre za poplačilo terjatve upnika, temveč za izločitev stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Zato velja za izločitvene pravice drugačen pravni režim, kot za terjatve v stečajnem postopku. Po določilih ZFPPIPP je treba prijaviti tako terjatve kot tudi izločitvene pravice v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vendar pa so pravne posledice zamude tega roka bistveno drugačne. Pravočasna prijava terjatve je predpostavka za ohranitev materialnopravnega upravičenja zahtevati plačilo te terjatve. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Pravočasna prijava izločitvene pravice pa je le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice in če upnik izločitvene pravice ne prijavi v trimesečnem roku, izločitvena pravica ne preneha. Iz tako drugačne ureditve prijave terjatev in izločitvenih pravic izhaja, da določb, ki veljajo za terjatve, ni mogoče uporabiti tudi za izločitvene pravice, če ni to izrecno tako določeno.

Pritožba upnika je utemeljena.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l.RS št. 126/2007 s sprem.) razlikuje med terjatvami upnikov (20., 21. čl.) in izločitvenimi pravicami (22.čl.), pri čemer pa sicer določa obveznost prijave do insolventnega dolžnika tako za ene kot tudi za druge (1. odst. 59. čl., 299. čl.). V obravnavanem primeru teče stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe H. (glede katere je bil predhodno izdan sklep o končanju stečajnega postopka). Takšen primer posebej ureja (le) 380. čl. ZFPPIPP, ki pa izločitvenih pravic ne omenja. V 2. odst. določa le, da se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem pozneje najdenega premoženja, upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom (če ni v tretjem odstavku tega člena drugače določeno – za kar pa v obravnavanem primeru ne gre); urejeno je torej le glede terjatev, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase. V obravnavanem primeru pa gre najprej za to, da izločitvene pravice niso prenehale, čeprav niso bile prijavljene v predhodnem stečajnem postopku nad pravno osebo (4. odst. 299. čl. ZFPPIPP, pred tem enako 1. odst. 131. čl. ZPPSL/93, pa tudi 1. odst. 117. čl. ZPPSL/89). Poleg tega pa se v zvezi z izločitvenimi pravicami vprašanje „vnovične prijave“ niti ne more postavljati, saj očitno niti stečajni dolžnik v predhodnem stečajnem postopku premoženja, na katerem je sedaj upnik prijavil izločitveno pravico, ni štel za svojega.

K 2.) točki izreka: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo izločitvene pravice upnika A. L.. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da gre v obravnavani zadevi za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika, v katerem se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v stečajnem postopku.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, saj sam ni uveljavljal terjatve, ampak izločitveno pravico. V sklepu citirana zakonodaja se nanaša le na terjatve, izločitvena pravica pa se nanaša na stvarnopravni zahtevek. Iz tega razloga je tudi Občina I. v svojem glasilu objavila oglas s pozivom, da v konkretnem stečaju interesenti uveljavljajo izločitveno pravico.

Pritožba upnika je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnik v stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem prijavil izločitveno pravico, torej gre za enako situacijo, kot je obravnavana v predhodni točki obrazložitve in se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na tam navedeno. Kot ključno pa poudarja, da pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da 2. odst. 380. čl. ZFPPIPP ne ureja vprašanja prijave izločitvenih pravic, ampak terjatev, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase. Poleg tega pa premoženje, na katerem pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, ni predstavljalo stečajne mase v predhodnem (zaključenem) stečajnem postopku nad pravno osebo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. in 4. odst. 128. čl. ZFPPIPP, obema pritožbama ugodilo, izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevi vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (preizkus prijavljenih izločitvenih pravic, če so bile pravočasno prijavljene).