Jedro

Ker iz zavarovalne police ter splošnih in skupnih določil Splošnih pogojev ni razvidno, ali je bila plinska peč zavarovana na novo ali na dejansko vrednost, je sodišče odgovor na izpostavljeno vprašanje utemeljeno iskalo v določbah, ki (specialno) urejajo izplačilo zavarovalnine pri strojelomnem zavarovanju instalacij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku plača 77,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2016 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu (glede zneska 2.242,54 EUR s pripadki) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu sodbe in odločitvi o stroških se pritožuje tožnik in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Kot bistveno navaja, da iz četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev jasno izhaja, da je tožena stranka upravičena upoštevati amortizacijo le pri zavarovanju na dejansko vrednost, ne pa tudi pri zavarovanju na prvi rizik, ki je bilo dogovorjeno v konkretnem primeru. Če so določbe Splošnih pogojev nejasne, bi jih sodišče skladno s 83. členom OZ moralo razlagati v tožnikovo korist. Zavarovalni zastopnik tožene stranke je tožniku pojasnil, da se pri zavarovanju na prvi rizik odškodnina obračunava glede na zavarovalno vsoto in da bo v primeru škode na peči dobil izplačan znesek zavarovalne vsote. Izvedenec je življenjsko dobo peči po tovarniškem kriteriju določil na 15 let, po knjigovodskem kriteriju pa na 16,66 let, vendar se v praksi življenjska doba tovrstnih naprav bistveno podaljšuje in je za konkretno peč gotovo znašala okoli 20 let. Ker je bila peč redno in pravilno vzdrževana, bi jo tožnik uporabljal še vrsto let, zato nasprotuje zaključku, da je bila 72 % amortizirana. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki 6. 1. 2016 sklenili zavarovalno pogodbo za premoženjsko zavarovanje ..., ki je vključevala strojelomno zavarovanje plinske peči. Del zavarovalne pogodbe so bili Splošni pogoji ... (v nadaljevanju: Splošni pogoji).

6. V škodnem dogodku 10. 4. 2016 je bila plinska peč popolnoma uničena in jo je bilo treba zamenjati.

7. Tožnik je na toženo stranko naslovil zahtevek za plačilo zavarovalnine, ki mu je tožena stranka ugodila le delno, saj je pri izplačilu upoštevala amortizacijo peči. 8. Tudi v pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je imela tožena stranka v Splošnih pogojih podlago za upoštevanje amortizacije.

9. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila za strojelomno zavarovanje plinske peči dogovorjeno zavarovanje na prvi rizik, vztraja pa, da tožena stranka pri tovrstnem dogovoru ni upravičena upoštevati amortizacije. Pritožbeno sodišče se s takšnim stališčem ne strinja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dogovor o zavarovanju na prvi rizik ne odgovarja na vprašanje, ali je stvar zavarovana na novo ali na dejansko vrednost, temveč pomeni, da se pri izplačilu zavarovalnine ne upošteva razmerje med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, kar po naravi stvari izključuje podzavarovanje in nadzavarovanje.1 Navedeno je razvidno tudi iz četrtega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, na katerega se sklicuje pritožnik. V njem je pri zavarovanju na prvi rizik navedeno le, da se ne upošteva podzavarovanje, ni pa opredeljeno, ali se pri tovrstnem zavarovanju pri plačilu zavarovalnine upošteva nova ali dejanska vrednost zavarovane stvari.

10. Ker iz zavarovalne police ter splošnih in skupnih določil Splošnih pogojev ni razvidno, ali je bila plinska peč zavarovana na novo ali na dejansko vrednost, je sodišče odgovor na izpostavljeno vprašanje utemeljeno iskalo v določbah, ki (specialno) urejajo izplačilo zavarovalnine pri strojelomnem zavarovanju instalacij. Pravilno se je sklicevalo na peti in šesti odstavek 15. člena Splošnih pogojev, ki določata, da se škoda obračuna po nabavni vrednosti nove stvari, zmanjšani zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), vendar ne več kot znaša tržna vrednost. Iz povzetih določb jasno izhaja, da je bila sporna peč zavarovana na dejansko vrednost. 11. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na četrti odstavek 2. člena Splošnih pogojev. Prvič zato, ker iz njega ne izhaja, da se pri zavarovanju instalacij upošteva nova vrednost zavarovane stvari,2 in drugič zato, ker tretji odstavek istega člena določa, da v primeru nasprotja med skupnimi določili na eni strani in določbami posameznih sklopov na drugi strani veljajo slednje. Kot rečeno, je imela tožena stranka v določbah o strojelomnem zavarovanju izrecno podlago, da je pri izplačilu zavarovalnine za pokvarjeno peč upoštevala amortizacijo.

12. Pritožbene navedbe, da zavarovanje peči na novo vrednost smiselno izhaja iz odsotnosti tabel za določitev stopnje amortizacije, ne vzdržijo logičnega preizkusa. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da amortizacije ni mogoče upoštevati pri nobenem predmetu zavarovanja, za kar v sklenjeni zavarovalni pogodbi ni podlage.3

13. Pritožnik v pritožbi ne uspe prikazati nejasnosti določb Splošnih pogojev, ki se nanašajo na izplačilo zavarovalnine v primeru strojelomnega zavarovanja, s tem pa tudi ne podlage za uporabo razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.

14. Tožnik v pritožbi ponavlja navedbe o pojasnilih in zagotovilih zavarovalnega zastopnika, vendar mu je nanje pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Če pritožnik meni, da je bil ob sklenitvi pogodbe v zmoti ali celo zaveden s strani zavarovalnega zastopnika, bi lahko ob izpolnitvi vseh drugih predpostavk zahteval razveljavitev (celotne) zavarovalne pogodbe4 (94. in 95. člen OZ), ne more pa s tovrstnimi navedbami doseči enostranske prilagoditve pogodbe svojim željam in na tej podlagi utemeljevati izpolnitvenega zahtevka.

15. Nepotrebno je tudi ponovno opozorilo na nelogičnost odgovora pritožbene komisije tožene stranke. Že sodišče prve stopnje je tako tožniku pritrdilo, da je prišlo v konkretnem primeru do nadzavarovanja (956. člen OZ), vendar mu je hkrati pravilno pojasnilo, da to dejstvo ne utemeljuje zahtevka, kakršnega uveljavlja v obravnavani zadevi.

16. Pritožnik neutemeljeno graja ugotovljeno stopnjo amortizacije. Izvedenec je pojasnil, da je po pravilih stroke pričakovana življenjska doba peči 15 let. Res je, da je hkrati navedel, da se z rednim in izrednim vzdrževanjem življenjska doba tovrstnih naprav v praksi bistveno podaljšuje, a je dodal, da se velikokrat zgodi tudi obratno. Dokaz slednjega je tudi obravnavani primer, saj se je tožnikova peč, kljub zatrjevanemu rednemu in pravilnemu vzdrževanju, pokvarila že po 11 letih delovanja. Sodišče prve stopnje je zato kot pričakovano življenjsko dobo pravilno upoštevalo dobo, po izteku katere proizvajalec peči priporoča njeno preventivno zamenjavo, ta pa znaša 15 let. 17. Ker pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

18. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njegove pritožbe.

1 Ob zavarovalnem primeru je zavarovalnina enaka z zavarovanjem kriti škodi, vendar le v primeru, če je zavarovalna vsota enaka ali višja od nastale škode. Če pa z zavarovanjem krita škoda presega zavarovalno vsoto, je zavarovalnina enaka zavarovalni vsoti. 2 Ker nasprotja med splošnimi in posebnimi določbami glede strojelomnega zavarovanja zato ni, hipotetični primer, ki ga pritožnik navaja v pritožbi, ne more vplivati na izid postopka, zato se pritožbeno sodišče do njega ne opredeljuje. 3 Primerjaj npr. 8. člen Splošnih pogojev. 4 V primeru izkazane prevare (torej zavestne, naklepne povzročitve zmote z namenom, da sklene pogodbo z določeno vsebino) in drugih predpostavk odškodninskega zahtevka tudi povrnitev škode po drugem odstavku 49. člena OZ.