Jedro

Razporeditev delavca je zakonita, če je bil v drugi organizaciji razporejen na ustrezno delovno mesto.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 10.6. in 6.10.1999, na podlagi katerih je bil kot invalid III. kategorije razporejen k V., s.p., ker tožena stranka zanj ni imela ustreznega delovnega mesta. Zavrnilo je tudi zahtevke na vrnitev na delo k toženi stranki, plačilo plače in na vpis delovne dobe v delovno knjižico. Ugotovilo je, da tožnik kot invalid III. kategorije ni bil več sposoben za opravljanje del na delovnem mestu pomožni delavec elektrolize B s polnim delovnim časom. Tožena stranka ni imela ustreznega delovnega mesta, na katerega bi lahko bil razporejen tožnik. Tožena stranka je potem, ko je bilo pridobljeno mnenje invalidske komisije, sklenila dogovor s samostojnim podjetnikom V. o razporeditvi delavcev. Tožena stranka je zato na podlagi določbe 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98, v nadaljevanju: ZPIZ) pravilno tožnika razporedila na drugo ustrezno delo pletenje izdelkov iz žice pri V., s.p. Pri navedenem podjetniku je tožnik začel opravljati delo 25.10.1999, pogodbo o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) pa je sklenil 1.12.1999. Tožniku je bilo zagotovljeno ustrezno delo pri drugem delodajalcu, zato mu je pri toženi stranki veljavno prenehalo delovno razmerje.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno. Soglašalo je z dokaznimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je bilo tožniku na podlagi 140. člena ZPIZ in 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97, v nadaljevanju: SKPGD) zagotovljeno ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi vseh revizijskih razlogov. Predlagala je spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno, njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajala je, da je bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002, v nadaljevanju: ZPP) v tem, ker sodišči druge in prve nista odgovorili na tožbene navedbe o špekulativnih namenih pri razporeditvi, o tem, da bi lahko bil tožnik razporejen pri toženi stranki in o tem, da je tožnik pri novem delodajalcu opravljal druga dela. Navedeni ravizijski razlog je podan tudi zato, ker novi delodajalec ni imel denarja za plače, Zavod za zaposlovanje ni primerno sodeloval v postopku, kršene so bile določbe postopka v zvezi z razporejanjem, tožena stranka je za ista dela najela nove delavce. Razlogi sodbe so tudi nejasni in so sami s sabo v nasprotju. Zaposlitev pri novem delodajalcu ni bila trdna, ker ni imel dela in ne denarja za plače. Delodajalec torej ni bil primeren.

Sodišče druge stopnje je v povsem enaki zadevi (Pd 35/2003) odločilo drugače, kot v tem sporu.

Materialno pravo je bilo kršeno zato, ker tožniku ni bila zagotovljena stalnost zaposlitve, kot je določeno v 140. členu ZPIZ. Kršene so bile tudi njegove ustavne pravice, ker mu ni bilo zagotovljeno sodno varstvo.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo je predlagana njeno zavrnitev. Opozorila je na dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti izjemoma pod pogoji, ki jih določa 367. člen ZPP in le zaradi razlogov, ki so določeni v 370. členu ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogov, ki jih tožnik navaja kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, v pritožbi ni navajal, oziroma jih ne navajal le na splošno, ne da bi jih jasno opredelil. Zato tega ne more storiti v reviziji Drugih bistvenih kršitev določb postopka revizija izrecno ne uveljavlja in jih ne utemeljuje. V zvezi z njimi zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Tožnik je predložil sklep sodišča druge stopnje, opr, št. Pdp 1629/2001), s katerim je bilo odločeno v prvostopni zadevi Pd 87/99. Tožnik se torej sklicuje na sklep, ki ga ni v zbirki listin in zato njegove vsebine ni mogoče presoditi.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Materialnopravna podlaga za odločitev v tem sporu so določbe 140. člena ZPIZ, 15. in 48. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 60/89, 42/90, v nadaljevanju: ZTPDR), Konvencije MOD št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list SFRJ, št. 3/87, Mednarodne pogodbe, v zvezi z Aktom o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 15/92, mednarodne pogodbe, v nadaljevanju: Konvencija) ter 15. in 22. člena SKPGD.

Za odločitev so pomembni tisti deli navedenih norm, ki določajo, na kakšno delovno mesto mora biti razporejen delavec oziroma na kakšno delovno mesto mora preiti. Drugi odstavek 48. člena ZTPDR določa, da ima delavec pravico do razporeditve na "ustrezno delovno mesto".

Enaka je določba prvega odstavka 22. člena SKPGD. Navedena določba ZPIZ govori o "zagotovitvi ustreznega dela". Te določbe pomenijo izvedbo določbe 7. člena Konvencije, ki pravi, da je invalidom treba omogočiti, da obdržijo zaposlitev in da napredujejo v njej. Kaj je ustrezno delovno mesto, je dejansko vprašanje, ki ga je posebej presojati in ugotavljati v vsakem posameznem primeru. Zaradi invalidnosti III. kategorije je bilo za tožnika ugotovljeno, da ni več sposoben za delo "pomožni delavec elektrolize B" (pomožni elektrolizer) (listini B1 in B17) in da lahko opravlja dela "pletenje izdelkov iz žice; proizvodnja, sestava in montaža drobnih predmetov; proizvodnja, sestava in montaža kovinskih, plastičnih in vulkanizerskih izdelkov" (listina B7). Tožnik je bil pri drugem delodajalcu razporejen na delovno mesto "pletenje izdelkov iz žice" (listine A1) oziroma na "proizvodnjo, sestavo in montažo drobnih predmetov" (PZ, listina A4). Razporejen je torej bil na ustrezno delovno mesto.

Druge okoliščine, ki jih navaja revizija in ki so nastale po razporeditvi tožnika (plačevitost novega delodajalca, pogoji dela, višina plače in podobno), ne morejo vplivati na odločitev zadeve, ker se ne nanašajo na vprašanje ustreznosti delovnega mesta.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih ne bila vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Sodišče je določbe ZTPDR na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).