Jedro

Ker tožnik ni podal izrecnega umika tožbe, sodišče ni imelo podlage za ustavitev postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, IV U 151/2010-15 z dne 23. 11. 2010, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje s 1. točko izreka na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi tožnikovega umika tožbe ustavilo postopek. Z 2. točko izreka pa odločilo, da se zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrne.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je postopek ustavilo, ker je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 34. člena ZUS-1, ker je tožnik umaknil tožbo. Tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ker je bil postopek s tožbo ustavljen (v obrazložitvi je sicer zmotno napisano, da je bila tožba zavrnjena), v takem primeru pa vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava po 75. členu ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje in odpravi upravni akt prvostopenjskega upravnega organa ter naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da njegovega soglasja oziroma strinjanja z ustavitvijo postopka gradbene inšpekcije ni mogoče šteti kot izrecni umik tožbe niti ga ni mogoče tako interpretirati. Tožbe ni želel umakniti. Če pa je že sodišče štelo njegove dopise kot željo za umik tožbe, je ta pogojena z vračilom stroškov postopka. V postopku namreč še vedno ostaja dokončna odločba tožene stranke, ki ni bila odpravljena ali razveljavljena, saj ni bil izdan sklep o ustavitvi postopka, ampak le obvestilo. Tožnik ima zato pravi interes, da sodišče meritorno odloči o njegovi tožbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

K I. točki izreka:

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi dejanskega stanja zadeve (z izpodbijano odločbo je tožniku prepovedano nadaljevanje gradnje male fotonapetostne elektrarne (MFE) in naložena njena odstranitev; tožnikovo pritožbo zoper to odločbo je tožena stranka zavrnila; tožnik je vložil tožbo; po vložitvi tožbe je bila izdana Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št. 75/2010), po kateri se MFE štejejo za enostavne naprave, za katerih gradnjo gradbeno dovoljenje ni potrebno, za nadzor nad njimi pa je pristojen energetski inšpektor; po uveljavitvi navedene novele Uredbe je gradbeni inšpektor tožniku in prvostopenjskemu sodišču poslal obvestilo o spremembi uredbe in o tem, da na podlagi spremenjene uredbe in 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu - ZIN ustavlja inšpekcijski postopek zoper tožnika, ker za njegovo nadaljevanje gradbeni inšpektor ni več pristojen in ker za nadaljevanje inšpekcijskega postopka ni več razlogov) tožnika z dopisom na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, naj sporoči, ali je z vsebino odločitve o ustavitvi postopka gradbene inšpekcije zadovoljen, ali vztraja pri tožbi, oziroma, ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi akt. Na ta dopis je tožnik odgovoril z dopisoma z dne 27. 10. 2010 in 18. 11. 2010, pri čemer se je strinjal z ustavitvijo inšpekcijskega postopka, ugotovil pa je, da o ustavitvi ni bil izdan sklep po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP, da izpodbijana odločba in odločba tožene stranke še obstojita, torej nista odpravljeni, razveljavljeni oziroma spremenjeni oziroma izdani novi, zato je menil, da je upravičen do povračila stroškov upravnega spora, ne glede na to, da je postopek gradbene inšpekcije ustavljen. Sodišče prve stopnje pa je njegove izjave štelo za umik tožbe po prvem odstavku 34. člena ZUS-1 in je zato postopek v zvezi z njegovo tožbo ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1, njegov zahtevek za povračilo stroškov upravnega spora pa je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka po drugem odstavku 34. člena ZUS-1, saj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 34. člena ZUS-1. Ta določa, da tožnik lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočnosti odločbe. Umik tožbe po 34. členu ZUS-1 pomeni tožnikovo razpolaganje z zahtevkom za pravno varstvo, zato mora biti izjava o umiku jasna in razumljiva. Za izjavo o umiku (tožbe ali pravnega sredstva) veljajo določbe 105. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

7. Tožnik pa v tem primeru tožbe ni izrecno umaknil, niti iz njegovih odgovorov z dne 27. 10. 2010 in 18. 11. 2010 na poziv prvostopenjskega sodišča, dan po drugem odstavku 39. člena ZUS-1, ni mogoče sklepati, da tožbo umika. Torej je sodišče prve stopnje za ta primer zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 34. člena ZUS, kar je vplivalo na njegovo odločitev. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu.

8. Vrhovno sodišče meni, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni niti pogoji za postopanje sodišča prve stopnje po 39. členu ZUS-1. Po tej določbi namreč lahko sodišče prve stopnje postopa (pozove tožnika po drugem odstavku in odloča po tretjem oziroma v primeru molka organa po četrtem odstavku) le v primeru, če med sodnim postopkom organ izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt. Tega pa upravni organ (gradbeni inšpektor) v tem primeru ni storil, saj ni odpravil oziroma spremenil izpodbijane odločbe, temveč jo je pustil v veljavi, izdal pa obvestilo na podlagi 28. člena ZIN, da zaradi spremenjenih predpisov ustavlja svoj inšpekcijski postopek.

9. Zaradi navedenih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v povezavi z 332. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča, navedenih v tem sklepu, odločati o tožbi in o vseh stroških upravnega spora, upoštevaje tudi ZUS-1A.

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.