Jedro

Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 8 dneh povrniti 186,66 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora v 8 dneh tožeči stranki plačati 389,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2019 do plačila ter ji v istem roku povrniti stroške postopka v višini 192,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila toženka, ki uvodoma zatrjuje, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, ker se ne opredeljuje do navedb, ki jih je toženka podala odgovoru na tožbo. Vprašljiv je obstoja protipravnega ravnanja toženke in vzročne zveze med domnevnim ravnanjem ter posledicami, ki jih tožnica uveljavlja s tožbo. Res je toženka dne 22. 1. 2016 najela prostor v lasti tožeče stranke, vendar je sodišče napačno presodilo, da je ravno toženka povzročila zatrjevane poškodbe. Iz dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka ni razvidno, da je do poškodbe prostorov prišlo ravno med praznovanjem rojstnega dneva toženke. Ni res, da naj bi iz izjav prič izhajalo, da so bili prostori v trenutku, ko ji je prevzela toženka, v brezhibnem stanju. V izjavah gre za zgolj za pavšalne navedbe prič, ni pa razvidno, kdaj točno so pregledali prostore in kdo jih je pregledal. Navedeno bi se lahko ugotovilo z zaslišanjem prič, česar pa tožnica ni predlagala, trditveno in dokazno breme v zvezi s tem pa je na njej. V tem delu je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Toženka je že v odgovoru na tožbo opozorila, da fotografije poškodb ne vsebujejo datuma nastanka poškodb in so neverodostojne. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Tudi do vzročne zveze se sodišče ni v zadostni meri opredelilo in ni dodatno pojasnilo, na podlagi česa sodišče tako sklepa. Na rojstno dnevni zabavi so bili povečini starejši ljudje, zato je toliko bolj neutemeljen zaključek sodišča, da naj bi zatrjevana škoda izvirala iz praznovanja rojstnega dne toženke.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP) in so razlogi za izpodbijanje zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bila pritožnica s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjena. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 6. Odločilna dejstva so naslednja: - toženka je za praznovanje svojega rojstnega dneva najela prostor v lasti tožeče stranke in v najemni pogodbi z dne 22. 1. 2016 potrdila, da prevzema društvene prostore v brezhibnem stanju, da jih bo po končanem srečanju očistila in predala v brezhibnem stanju ter da je seznanjena, da odgovarja za vso morebitno nastalo škodo; - po uporabi prostora (vmes ga ni uporabljal nihče drug) so bile ugotovljene poškodbe na vratih in WC školjki, ki izhajajo iz fotografij in so jih v pisnih izjavah potrdile štiri priče; - toženka ni dokazala, da je bil prostor že ob prevzemu poškodovan.

7. Na podlagi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženka odgovarja za nastalo škodo. Višina škode ni bila sporna.

8. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, so v sporu majhne vrednosti nedovoljene. Izpodbijana sodba nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne bi dalo preizkusiti, zato v pritožbi očitana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 338. člena ZPP ni podana. Razlogi glede obstoja vzročne zveze med očitno nepravilno uporabo najetih prostorov in nastalo škodo, so zadostni in jih pritožba (le) z navedbo, da so bili na zabavi povečini starejši ljudje, ne more omajati.

9. Tudi pritožbena navedba, da bi tožeča stranka morala predlagati zaslišanje prič, ki so podale pisne izjave, ni utemeljena. Tožeča stranka je njihovo zaslišanje predlagala in s tem zadostila svojemu dokaznemu bremenu, vendar jo je sodišče prve stopnje pozvalo, da predloži pisne izjave (prvi odstavek 236.a člena ZPP). Izjave prič so bile poslane toženki, ki se v zvezi z njimi ni izjavila in ni predlagala njihovega zaslišanja, kar bi morala, če je dvomila v verodostojnost izjav.

10. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, tožeči stranki pa mora povrniti njene stroške pritožbenega postopka, in sicer 250 točk po OT za odgovor na pritožbo, 2% materialne stroške ter 22% DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR.