Jedro

Dediči upravičenca po ZOPDA, ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, umrl pa je pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA, so upravičeni uveljavljati pravice po ZOPDA.

Izrek

I.Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II.Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije III U 281/2018- 15 z dne 28. 10. 2020 se spremeni tako, da se glasi:Tožbi se ugodi, sklep Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom, št. 01210-38/2018 z dne 28. 9. 2018, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

III.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 1.263,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom, št. 01210-38/2018 z dne 28. 9. 2018, s katerim je bila zavržena tožničina vloga za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu po pokojnem možu.

2.V obrazložitvi sodbe je navedlo, da tožnica kot dedinja ne more zahtevati nadaljevanja postopka pred medresorsko komisijo in vstopiti v postopek sporazumevanja o odškodnini, saj ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 5. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA), tj., da je upravičenec (že) vložil vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji, saj je bil na zahtevo pokojnega A. A. začet le diagnostični postopek za ugotovitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, verifikacija bolezni pa je bila opravljena po njegovi smrti. Zato je odločitev toženke potrdilo kot pravilno, tožbo tožnice pa zavrnilo. Presodilo je tudi, da ne gre za neenako obravnavo upravičencev in njihovih dedičev, saj ne gre za iste upravičence in pojasnilo, da zakon v primeru smrti upravičenca dopušča le nadaljevanje postopka z vstopom dedičev v postopek sporazumevanja, ne pa tudi začetka postopka pred medresorsko komisijo, ki je poseben upravni postopek, začet na predlog upravičenca, zato ni mogoče govoriti o neenakosti dedičev upravičenca.

3.Vrhovno sodišče je na tožničin predlog s sklepom X DoR 332/2020-3 z dne 10. 2. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja: "Ali je pravilna razlaga, da dedič upravičenca po Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, je pa umrl pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA ni upravičen uveljavljati pravic po ZOPDA?"

4.Na podlagi navedenega sklepa je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, v kateri navaja, da je stališče Upravnega sodišča materialnopravno zmotno, saj določilo drugega odstavka 5. člena ZOPDA ni jasno. Meni, da je treba to določbo razlagati tako, da se postopek za uveljavljanje odškodnine po ZOPDA začne že s pridobivanjem mnenja o verifikaciji bolezni, katerega ključni del je ekspertiza specialista medicine dela, in ne šele z vlogo na medresorsko komisijo. Skladno z drugo alinejo prvega odstavka 5. člena ZOPDA je namreč mnenje o verifikaciji bolezni pogoj za začetek postopka pred medresorsko komisijo in je tudi uporabno zgolj in samo za postopek uveljavljanja odškodnine po ZOPDA. Zato meni, da je začetek postopka s pridobivanjem tega mnenja tisto dejanje, s katerim se začne postopek za uveljavljanje odškodnine in tisto dejanje, s katerim upravičenec izkaže interes ter voljo začeti tovrstni postopek. Drugačna razlaga po mnenju revidentke namreč krši 14., 22. in 72. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS), saj pripelje do razlikovanja med položaji dedičev, ki le nadaljujejo postopek pred medresorsko komisijo, ki se je že začel na podlagi vloge upravičenca, in dediči, ki začnejo postopek pred medresorsko komisijo potem, ko je upravičenec začel postopek za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni, ni pa še vložil vloge na medresorsko komisijo, ker je pred tem umrl. Slednjim namreč ni omogočeno uveljavljati odškodnine po ZOPDA. Z vidika dedičev je torej možnost dedovanja te nepremoženjske terjatve odvisna od okoliščin, ki so z njihovega vidika, pa tudi z vidika oškodovanca, povsem nepredvidljive in naključne, še najbolj pa odvisne od ravnanj nasprotne stranke in povzročitelja škode. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5.Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka

6.Vrhovno sodišče je s sklepom X Ips 49/2021-6 z dne 10. 1. 2024 prekinilo revizijski postopek in na podlagi 156. člena Ustave RS oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču na Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena ZOPDA.

7.Ustavno sodišče je o zahtevi Vrhovnega sodišča odločilo z odločbo št. U- I- 21/24-10 z dne 22. 5. 2025. Ker je s to odločitvijo prenehal zakonski razlog za prekinitev postopka, se revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje.

K II. točki izreka

8.Revizija je utemeljena.

9.Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 370. člena ZPP).

Dejansko stanje zadeve in sporno pravno vprašanje

10.Vprašanje, ki ga obravnava revizija, se nanaša na presojo določbe drugega odstavka 5. člena ZOPDA, ki določa, da lahko dediči upravičenca zahtevajo nadaljevanje postopka pred medresorsko komisijo ter vstopijo v postopek sporazumevanja o odškodnini, če so bili izpolnjeni pogoji iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena, in sicer, da je upravičenec vlogo za odškodnino vložil pri medresorski komisiji, in da je pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

11.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je revidentka dedinja po pokojnem možu A. A., ki mu je bil leta 2017 diagnosticiran mezoteliom poreberne mrene. Slednji je 27. 11. 2017 opravil pregled v Specialistični ambulanti medicine dela, prometa in športa, s čimer je začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu po drugi alineji prvega odstavka 5. člena ZOPDA in v skladu s 4. členom Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (v nadaljevanju Pravilnik). Interdisciplinarna skupina za verifikacijo bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu je mnenje izdala 5. 7. 2018, A. A. pa je 26. 3. 2018, torej še pred pridobitvijo tega mnenja, umrl. Revidentka, kot dedinja, je nato 1. 8. 2018 vložila vlogo za postopek sporazumevanja za izplačilo odškodnine, ki pa jo je medresorska komisija zavrgla z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje oziroma vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOPDA.

12.Revidentka meni, da drugi odstavek ZOPDA dedičem, kot je ona, onemogoča ustrezno uveljavljanje pravic v zvezi z dedovanjem te nepremoženjske terjatve in jih postavlja v neenakopraven položaj z dediči upravičencev, ki so umrli po vložitvi vloge na medresorsko komisijo. Interpretacija, po kateri je upravičenost dediča nadaljevati postopek za odškodnino vezana na vlogo, ki jo mora pred smrtjo upravičenec vložiti na medresorsko komisijo, namreč pripelje do tega, da je možnost dedovanja te nepremoženjske terjatve odvisna od okoliščin trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne in na katere upravičenci in dediči ne morejo vplivati, odvisne pa so predvsem od ravnanj povzročitelja škode in tožene stranke. Kot na primer v obravnavanem primeru, ko je pokojni A. A. že 27. 11. 2017 začel postopek za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni, vendar pa pristojna komisija tega mnenja pred njegovo smrtjo 26. 3. 2018 (torej kar 4 mesece kasneje) še ni izdelala, saj ji povzročitelj škode (B., d. o. o.) vse do aprila 2018 ni sporočil zahtevanih podatkov, kar vse je postopek za izdelavo tega mnenja močno zavleklo in posledično onemogočilo vložitev vloge na medresorsko komisijo še pred smrtjo pokojnega A. A.

13.Glede na navedeno je v okviru dopuščenega revizijskega vprašanja treba odgovoriti, ali razlaga drugega odstavka 5. člena ZOPDA, po kateri se možnost nadaljevanja postopka pred medresorsko komisijo veže na trenutek, ko upravičenec vloži vlogo, dediče upravičencev postavlja v bistveno različen položaj, glede na okoliščino, na katero nimajo vpliva, to je, ali upravičenec umre v času trajanja postopka za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni oziroma umre po vložitvi vloge na medresorsko komisijo.

Postopek z zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena ZOPDA

14.Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da je določba drugega odstavka 5. člena ZOPDA v neskladju načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, je pred Ustavnim sodiščem začelo postopek z zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe.

15.V zahtevi je navedlo, da ta določba veže podeljivost nepremoženjske terjatve - odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu - na trenutek vložitve vloge pri medresorski komisiji s strani upravičenca. Implicira torej, da mora biti upravičenec ob odločanju interdisciplinarne skupine še živ, drugače pravica ni podedljiva. To posledično pripelje do različne obravnave dedičev upravičencev, ki so glede na to, kdaj je upravičenec kot zapustnik utrpel nepremoženjsko škodo in kdaj je na ustrezen način izrazil voljo, da zadoščenje dobi v obliki denarne odškodnine, v bistveno enakem položaju. Če dva upravičenca z začetkom postopka za pridobitev mnenja za verifikacijo bolezni, ki je pogoj za vložitev vloge na medresorsko komisijo in je uporabno zgolj in samo za postopek uveljavljanja izplačila odškodnine po ZOPDA, izrazita voljo, da glede strogo osebne škode uveljavita zahtevek za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, v istem trenutku in je morda tudi škoda nastala istočasno, lahko pride do razlikovanja položaja njunih dedičev odvisno od tega, v kateri fazi postopka nato upravičenec umre, torej, ali umre že tekom postopka za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni in pred vložitvijo vloge na medresorsko komisijo, ali po pridobitvi mnenja o verifikaciji bolezni in vložitvi vloge na medresorsko komisijo. Sporna določba torej povzroči, da pride do razlikovanja med položaji dedičev glede na okoliščino trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne, kar pa ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev.

16.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-21/24-10 z dne 22. 5. 2025 odločilo, da je drugi odstavek 5. člena ZOPDA v neskladju z Ustavo. V obrazložitvi je navedlo, da so dediči oškodovancev, ki so pridobili mnenje o verifikaciji, vendar v času življenja niso vložili vloge za odškodnino pri komisiji, v bistveno enakem položaju glede vprašanja podedljivosti terjatev kot dediči oškodovancev, ki so umrli po pridobitvi mnenja o verifikaciji in vložitvi vloge za odškodnino pri komisiji, ker so oškodovanci, pravni predniki obojih, lahko vložili pri interdisciplinarni skupini zahtevo za verifikacijo bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu v istem trenutku in jim je lahko tudi nepremoženjska škoda nastala v istem trenutku. Pri tem je pojasnilo, da so za oceno enakosti položajev glede vprašanja, ali se strogo osebna terjatev pretvori v premoženjsko vrednost in s tem postane podedljiva, upoštevne okoliščine, ki izvirajo iz voljnega ravnanja oškodovanca. Če pride do smrti oškodovanca, je treba šteti, da morajo biti za sklep o enakosti položajev dedičev bistvene okoliščine glede tega, kdaj je zapustnik utrpel nepremoženjsko škodo in kdaj je na ustrezen način izrazil voljo, da dobi zadoščenje v obliki denarne odškodnine, in je s tem odškodninska terjatev izgubila svojo strogo osebno naravo.

17.Nadalje je navedlo, da je (najpozneje) trenutek vložitve zahteve za pridobitev mnenja o verifikaciji tisti trenutek, ko oškodovanec jasno izrazi voljo, da želi zaradi nastalega zmanjšanja življenjskih funkcij prejeti denarno odškodnino. Mnenje o verifikaciji je namreč namenjeno izključno postopku za izplačilo odškodnine po ZOPDA in je eden izmed pogojev za izplačilo odškodnine iz prvega odstavka 5. člena ZOPDA. Zato je treba po presoji Ustavnega sodišča šteti, da so dediči oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in v istem času tudi izrazili voljo, da za škodo, ki so jo utrpeli, dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, v bistveno enakem položaju. Drugi odstavek 5. člena ZOPDA, ki podedljivost terjatev za poravnavo nepremoženjske škode veže na dejstvo oškodovančeve vložitve vloge za odškodnino pri komisiji, pa te enake položaje obravnava neenako.

18.Za tako razlikovanje po presoji Ustavnega sodišča ni razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave pravnih razmerij, ki jih ureja ZOPDA. Poleg tega drugi odstavek 5. člena ZOPDA s tem, ko podedljivost terjatev za poravnavo nepremoženjske škode veže na dejstvo oškodovančeve vložitve vloge za odškodnino pri komisiji, ustvarja nekatere izrazito nesprejemljive učinke. Tako obravnavanje dedičev oškodovancev, ki so bili vsi v izhodišču v enakem položaju, postane odvisno od nepredvidljivih in naključnih okoliščin, na katere niti oškodovanec niti dediči pretežno ne morejo vplivati, še najbolj pa od ravnanj nasprotne stranke, torej zavezanca oziroma povzročitelja škode. Po presoji Ustavnega sodišča zato dedičev oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in v istem času tudi izrazili voljo, da za škodo, ki so jo utrpeli, dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, in so tudi pridobili mnenje o verifikaciji, glede bistvenega vprašanja podedljivosti terjatev po ZOPDA, ni razumno razlikovati glede na to, ali so njihovi pravni predniki umrli še pred vložitvijo popolne in dopustne vloge za odškodnino pri komisiji ali po njej.

19.Po pojasnjenem je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 5. člena ZOPDA, zato, ker različno obravnava dediče oškodovancev, ki so v bistveno enakem položaju, za to razlikovanje pa ni razumnega in iz narave stvari izhajajočega razloga, v neskladju s človekovo pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave RS. Zato je skladno z drugim odstavkom 48. člena ZUstS zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Da bi preprečilo nadaljnje kršenje pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, pa je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo tudi, da lahko dediči pokojnega upravičenca (oškodovanca) iz 2. člena ZOPDA do odprave ugotovljene protiustavnosti vložijo pri medresorski komisiji vlogo, s katero začenjajo postopek sporazumevanja o odškodnini, če je za pokojnega upravičenca bilo izdano mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

20.Glede na presojo Ustavnega sodišča je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, da je dedič upravičenca po ZOPDA, ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, umrl pa je pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA, upravičen uveljavljati pravice po ZOPDA.

Presoja v obravnavani zadevi

21.Revidentka kot dedinja po pokojnem možu, upravičencu do odškodnine po ZOPDA, je po njegovi smrti dne 1. 8. 2018 vložila vlogo za postopek sporazumevanja za izplačilo odškodnine, ki jo je medresorska komisija zavrgla z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje oziroma vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOPDA. Po presoji medresorske komisije lahko dediči umrle osebe iz 2. člena ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA zahtevajo nadaljevanje postopka pred komisijo ter vstopajo v postopek sporazumevanja o odškodnini le, če je pokojna oseba iz 2. člena tega zakona že vložila vlogo za odškodnino pri Komisiji in če je pridobila mnenje o verifikaciji poklicne bolezni. Tej odločitvi je pritrdilo tudi Upravno sodišče.

22.Ker je, kot navedeno zgoraj, Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 5. člena ZOPDA v neskladju z Ustavo, je ta razlaga materialnega prava, na katero se je pri svoji presoji oprlo Upravno sodišče in pred tem že toženka, zmotna.

23.Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (prvi odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala revidentkino vlogo za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu po pokojnem možu obravnavati po vsebini.

K III. točki izreka

24.Revidentka je z revizijo in s tožbo uspela. Zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških upravnega spora pred Upravnim sodiščem in o stroških revizijskega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

25.Stroški postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnici v upravnem sporu v višini 385,00 EUR.

26.Stroški revizijskega postopka pa so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo. OT ne določa vrednotenja sestave predloga za dopustitev revizije v upravnem sporu, zato se upoštevaje, da je v tem primeru revizijski postopek enak kot v pravdnih zadevah, storitev obračuna na podlagi šestega odstavka 4. člena OT ob upoštevanju 1. in 4. točke tar. št. 34 (neocenljiva zadeva - 500 točk, zvišano za 25 %) v višini 625 točk. Od te vrednosti se - enako kot v pravdnem postopku po 4. točki tar. št. 22 - 50 % (torej 312,5 točk) všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da znaša povračilo stroškov za predlog za dopustitev revizije 312,5 točk oziroma 187,50 EUR. Za revizijo pa se stroški odmerijo ob upoštevanju 1. in 5. točke tar. št. 34 (zvišano za 50 %) v višini 750 točk oziroma 450,00 EUR. Skupni stroški revizijskega postopka tako znašajo 637,50 EUR, od česar se prizna še 2 % na račun materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), to je 21,25 točk v višini 12,75 EUR.

27.Skupni stroški upravnega spora pred Upravnim sodiščem in stroški revizijskega postopka torej znašajo 1.035,25 EUR, kar vse povečano za 22 % DDV (227,76 EUR) skupaj znese 1.263,01 EUR.

28.Zahtevane zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

29.Vračilo plačanih sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi z določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo Upravno sodišče po uradni dolžnosti.

Glasovanje

30.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.