Jedro

Ponudba za odkup ali za nadomestitev z drugo nepremičnino je obvezna sestavina zahteve za razlastitev po določbi 98. člena ZUreP-1. Posredovane pogodbe o prenosu za dosego javne koristi na RS s poukom o pravicah v postopku po določbi 8. člena ZUDVGA brez ponujene cene ali druge nadomestne nepremičnine tako za ponudbo po določbi 97. člena ZUreP-1 ni mogoče šteti.

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odločba Upravne enote A., št. ... z dne 21. 11. 2006, odpravi v 2. točki izreka.

V preostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 21. 11. 2006, odločil, da se uvedba postopka razlastitve ne dovoli in se zahtevek za razlastitev nepremičnin s parc. št. 1401/4 (cesta v izmeri 1235 m2), s parc. št. 1402/1 (cesta v izmeri 330 m2 in cesta v izmeri 3704 m2), s parc. št. 1402/2 (cesta v izmeri 207 m2 in cesta v izmeri 763 m2), s parc. št. 1402/4 (cesta v izmeri 109 m2, cesta v izmeri 157 m2, cesta v izmeri 205 m2 in cesta v izmeri 274 m2), s parc. št. 1402/6 (cesta v izmeri 652 m2), s parc. št. 1402/7 (cesta v izmeri 1927 m2), s parc. št. 1402/8 (cesta v izmeri 585 m2), s parc. št. 1402/9 (cesta v izmeri 134 m2 in cesta v izmeri 661 m2) ter s parc. št. 1406/1 (cesta v izmeri 258 m2 in cesta v izmeri 5001 m2), vse k.o. B., katerih zemljiškoknjižni lastnik je A.A. d.d., do 1/1, zavrne (1. točka izreka), napotil stranki postopka zaradi spora o pravici do odškodnine na pravdo na pristojno sodišče (2. točka izreka), ter ugotovil, da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 31. 1. 2007, pritožbo tožnice zoper navedeno prvostopno odločbo zavrnil in še ugotovil, da stroškov postopka ni. Upravna organa sta navedla, da je tožnica vložila zahtevo za razlastitev tam navedenih nepremičnin in zraven priložila listine, skladno z določbo 98. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1). Prvostopni organ je po pregledu dokumentacije v spisu ugotovil, da pred vložitvijo zahteve za razlastitev A.A.A. kot razlastitvenemu zavezancu ni bila vročena ponudba za odkup nepremičnine, kot to določa določba 1. odstavka 97. člena ZUreP-1 in določba 8. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: ZUDVGA), ampak mu je bila vročena ponudba za (brezplačni) prenos zemljišč (državnih cest), ki mu je bil priložen pouk o pravicah v postopku določanja odškodnine in predlog pogodbe o prenosu nepremičnin za dosego javne koristi ter kasneje še poziv za podpis pogodbe o prenosu nepremičnin. Prvostopni organ je zato pozval tožnico na dopolnitev vloge, tožnica pa je vlogo dopolnila z dopolnitvijo ponudbe za prenos zemljišč s pogodbo o prenosu nepremičnin za dosego javne koristi. Iz vsebine te dopolnitve še vedno izhaja, da gre za brezplačen prenos nepremičnin, saj naj bi A.A.A. izročilo tožnici navedene nepremičnine. Opravljen je bil tudi narok, na katerem je A.A.A. pogojevalo podpis predložene pogodbe o prenosu nepremičnin s podpisom pogodbe o priznanju lastninske pravice glede nepremičnine s parc. št. 52/6, vl. št. 297, k.o. C., kar je tožnica odklonila. Prvostopni organ je ugotovil, da je za predlagane nepremičnine javna korist na podlagi določbe 3. odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, saj gre za nepremičnine, namenjene gradnji avtocestnega omrežja, ki so predvidene v državnem lokacijskem načrtu (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba – Črnivec (Peračica)). Vendar pa razlastitvenemu zavezancu pred vložitvijo zahteve ni bila predložena ponudba za odkup nepremičnin v skladu z določbo 97. člena ZUreP-1 in določbo 8. člena ZUDVGA. Tožnica je v dopisu z dne 17. 11. 2006 navedla, da je predlagala oziroma ponudila neodplačen prenos zemljišč zaradi tega, ker so državne ceste v lasti Republike Slovenije že v skladu z določbo 3. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: ZJC), vendar pa mora biti glede na določbo 3. odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: ZJC-C) vlogi za razlastitev prav tako priložena ponudba za odkup iz določbe 97. člena ZUreP-1. Glede navedbe tožnice o sporu med strankama o pravici do odškodnine, pa je prvostopni organ stranke napotil na pravdo na pristojno sodišče. V zvezi s pritožbenimi navedbami je drugostopni organ še navedel, da tožnica zavezancu ni ponudila odkupa predmetnih nepremičnin, temveč neodplačni prenos, zato pogoj po določbi 97. člena ZUreP-1 ni izpolnjen. Določba 8. člena ZUDVGA pa določa še ostrejše pogoje, ker se mora vrednost nepremičnine ugotoviti s cenilcem in po potrebi preveriti še z drugim cenilcem, poleg tega pa je možnost za vložitev zahtevka za uvedbo postopka vezana na še daljši rok. Res je sicer, da odškodnina v primeru nesklenitve sporazuma po določbi 106. člena ZUreP-1 ni stvar upravnega postopka, vendar pa v obravnavanem primeru do te situacije še ni prišlo, saj zavezanec ni sprejel ponudbe za odkup.

Tožnica je vložila tožbo iz tožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka po določbi 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1). V tožbi je navedla, da je k zahtevi priložila vse zahtevane listine, med drugim tudi ponudbo za odkup nepremičnin v lasti razlastitvenega zavezanca. Iz dokazil je razvidno, da je tožnica preko svojega pooblaščenca skušala te nepremičnine pridobiti sporazumno. Zavezancu je bila vročena pogodba o prenosu nepremičnin za dosego javne koristi na RS s poukom o pravicah v postopku po določbi 8. člena ZUDVGA. Do sklenitve pogodbe ni prišlo, niti po prvi ponudbi, vročeni 28. 3. 2006, niti po drugem pozivu na podpis predmetne pogodbe, vročenem dne 13. 4. 2006. Za izdajo odločbe so bile tako izpolnjene vse predpostavke. Ugotavljanje upravnega organa, ali je bila ponudba ustrezna oziroma popolna ali ne, po mnenju tožnice ne sodi v prvi del odločanja o zahtevi za razlastitev, torej v uvedbo samega postopka. Vsebinsko to spada v ugotovitveni postopek, ki sledi uvedbi razlastitve in v katerem organ odloči o razlastitvi z odločbo (določba 102. člena ZUreP-1). Po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi razlastitve pa organ pozove stranki razlastitvenega postopka, da skleneta sporazum o odškodnini. V primerih, ko gre za odločanje po določbi 104. člena ZUreP-1, mora organ o zadevi odločati prednostno, odloči pa tudi o odškodnini, če v okviru razlastitvenega postopka stranki skleneta sporazum, ali napoti stranki na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, če pa obstoji med strankama spor, pa ju napoti na pravdo. Ni namreč naloga upravnega organa ugotavljati, ali je ponudba vsebovala določbo o plačilu odškodnine ali nadomestilu, temveč le, ali je bila ponudba vročena, in ali je v zakonsko določenem roku vložena zahteva za razlastitev ob izpolnjevanju drugih pogojev. Nadalje se drugostopni organ ni izjasnil o vseh navedbah v pritožbi, zlasti ne glede 2. točke izreka prvostopne odločbe. Odločanje o odškodnini je namreč šele druga faza postopka razlastitve, ki sledi prvi fazi – t.j. uvedbi razlastitve, za kar pa gre v obravnavanem primeru in za kar so izpolnjeni tudi vsi pogoji. Tožnica je zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi in odločbo odpravi.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A.A. d. d. v danem roku odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica tožbo vložila po uveljavitvi ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu izpodbija dokončen upravni akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (določba 2. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je to akt prvostopnega organa, ki ga je drugostopni organ potrdil. Ker tožnica vsebinsko izpodbija odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, je tožba skladna z določbami ZUS-1 o predmetu upravnega spora. Glede na določbo 5. odstavka 17. člena ZUS-1 je toženka Republika Slovenija, ki jo zastopa drugostopni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan.

Tožba je delno utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahtevka tožnice za razlastitev tam navedenih nepremičnin in neuvedbi postopka razlastitve (1. točka izreka prvostopne odločbe) in o napotitvi strank postopka zaradi spora o pravici do odškodnine na pravdo na pristojno sodišče (2. točka izreka prvostopne odločbe).

Sodišče po vpogledu v izpodbijano odločbo in posredovane upravne spise ugotavlja, da je tožnica vložila zahtevek za razlastitev zemljišč s parc. št. 1401/4, s parc. št. 1402/1, s parc. št. 1402/2, s parc. št. 1402/4, s parc. št. 1402/6, s parc. št. 1402/7, s parc. št. 1402/8, s parc. št. 1402/9 ter s parc. št. 1406/1, vse k.o. B., ki se nahajajo v trasi avtoceste Vrba – Črnivec (Peračica) po Uredbi o državnem lokacijskem načrtu (Uradni list RS, št. 106/04), po katerih že poteka obstoječa javna cesta. V primeru, kot je obravnavani, postopek razlastitve predpisuje določba 19. člena ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05). Za ta poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 114. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravki, 58/03), kolikor s tem členom posamezna vprašanja niso drugače urejena, oziroma, ker gre za traso avtoceste, tudi v skladu z ZUDVGA (Uradni list RS, št. 35/95). Po določbi 4. odstavka 19. člena ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05) se tako ne glede na določbo 98. člena ZUreP-1 šteje, da je treba zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz določbe 2. odstavka 97. člena ZUreP-1. Po določbi 8. člena ZUDVGA pa se po izvršeni parcelaciji zemljišča oziroma najkasneje v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji lastnikom nepremičnin, ki so potrebne za graditev avtoceste, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine oziroma nadomestitve te nepremičnine z drugo ustrezno nepremičnino, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec (določba 1. odstavka), investitor je dolžan lastnika nepremičnine še pred začetkom dogovarjanja za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka poučiti o vseh njegovih pravicah v postopku za določitev odškodnine (določba 2. odstavka), v primeru nestrinjanja lastnika nepremičnine s predlagano cenitvijo, pa se navedbe lastnika preverijo z drugim cenilcem (določba 3. odstavka). Če pa se niti po preveritvi cenitve oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila lastniku vročena prva ponudba, z lastnikom ne doseže sporazuma o odkupu oziroma nadomestitvi njegove nepremičnine, se uvedbe postopek za razlastitev (določba 4. odstavka tega člena). Tožnica tako nima prav, ko meni, da je bilo citiranim zakonskim določbam o predloženi ponudbi za odkup nepremičnin zadoščeno že s tem, ko je lastniku obravnavanih zemljišč predložila pogodbo o prenosu nepremičnin za dosego javne koristi na RS, hkrati s poukom o o pravicah v postopku po določbi 8. člena ZUDVGA, saj do te faze (t. j. do zavrnitve tudi druge cenitve v ponudbi za odkup nepremičnin ali nadomestitve z drugo nepremičnino v predhodnem postopku) ni prišlo. Iz navedene pogodbe namreč ni razvidno, da bi bila lastniku zemljišč kadarkoli pred vložitvijo zahteve za razlastitev ponujena cena za obravnavana zemljišča oziroma druga ustrezna nepremičnina oziroma, da bi bila obravnavana zemljišča sploh ocenjena s strani cenilca in cenitev posredovana v izjasnitev lastniku zemljišč. Ker pa je takšna ponudba (ponudba za odkup ali za nadomestitev z drugo nepremičnino) obvezna priloga k zahtevi za razlastitev glede na citirane zakonske določbe, se sodišče tudi ne strinja s tožnico, da preverjanje le-te v tem delu ne sodi v fazo uvedbe postopka razlastitve. Tako je odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi tožničine zahteve za razlastitev obravnavanih zemljišč tudi po presoji sodišča pravilna. Sodišče se pa ne strinja z odločitvijo prvostopnega organa v 2. točki izreka odločbe, ko je organ stranki postopka napotil zaradi spora o pravici do odškodnine na pravdo na pristojno sodišče. Slednjo odločitev je prvostopni organ sprejel na podlagi določbe 2. odstavka 104. člena ZUreP-1. Določba 1. odstavka 104. člena daje možnost razlastitvenemu upravičencu, da v primeru, da se razlastitev zahteva za namene iz določbe 1. in 2. odstavka 93. člena tega zakona, ki terjajo hitro pridobitev nepremičnin, poda predlog za nujni postopek in za izvršljivost pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, v katerem mora biti razlog izbire in potreba uporabe nujnega postopka dodatno obrazložen in utemeljen. V določbi 2. odstavka tega člena pa upravni organ v primeru iz prejšnjega odstavka odloči o odškodnini oziroma nadomestilu, če v okviru razlastitvenega postopka razlastitveni upravičenec in zavezanec skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, ali napoti stranki na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, v primeru spora o pravici do odškodnine pa stranke napoti na pravdo. Uporaba navedene določbe pride v poštev po tem, ko organ izda odločbo o razlastitvi, torej, ko odloči o prenosu lastninske pravice na razlaščenih nepremičninah in njihovi izročitvi v posest razlastitvenemu upravičencu (določba 102. člena ZUreP-1), ne more pa organ odločiti na podlagi te določbe, ko do uvedbe postopka sploh ni prišlo, ne glede na to, da je bila takšna zahteva podana in, da organ očitno meni, da obstoja med strankama spor o pravici do odškodnine. S tako odločitvijo in uporabo te določbe pri odločanju o uvedbi postopka razlastitve je tako upravni organ kršil materialno pravo (določba 1. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) in je prvostopna odločba v 2. točki izreka nezakonita, zaradi česar je sodišče tožbi v tem delu ugodilo in odpravilo akt prvostopnega organa v 2. točki izreka. Ob ugotovitvi, da je odločitev prvostopnega organa v tem delu nepotrebna glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve, pa sodišče zato zadeve v tem delu ni vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje. V preostalem pa je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.