Up-135/98

13.3.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Z. na seji senata dne 13. marca 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 276/92 z dne 10. 9. 1992 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enote v Idriji, št. K 5/92 z dne 12. 6. 1992 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil oproščen obtožbe, da je poskusil storiti kaznivo dejanje požiga, in spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja, kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, kaznivega dejanja krive ovadbe in kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti. Sodišče prve stopnje mu je za posamezna kazniva dejanja določilo kazni štirih mesecev, dveh mesecev, dvajsetih dni in dveh mesecev zapora.

Preklicalo je tudi prej izrečeno pogojno obsodbo (zadeva Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Krškem, št. K 121/90), v kateri je bila pritožniku za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja določena kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Nato pa je ob upoštevanju teh kazni in kazni sedmih mesecev zapora, izrečene v drugi zadevi (št. K 30/89 Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enote v Idriji), izreklo enotno kazen enega leta in petih mesecev zapora. Pritožbeno sodišče je deloma ugodilo pritožbi javnega tožilca in sodbo spremenilo, tako da je kazen, določeno za nadaljevano kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja, zvišalo na eno leto zapora, kazen, določeno za kaznivo dejanje krive ovadbe, pa zvišalo na dva meseca zapora. Nato pa je zvišalo še izrečeno enotno kazen na dve leti zapora.

2.Pritožnik navaja, da sta bila v kazenskem postopku kršena Ustava in zakon. Meni, da prvostopno sodišče ni upoštevalo dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa je na svojo roko, brez njegove prošnje kazni združilo in kazen pri tem namesto znižalo še zvišalo. Nadalje navaja, da so znane nove priče, ki v postopku še niso bile zaslišane, katere so in kaj bi lahko izpovedale. Navaja tudi, da je glede nekaterih kaznivih dejanj izvršitev kazni zastarala. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

3.Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa - redna in izredna pravna sredstva zoper posamični akt, ki se z ustavno pritožbo izpodbija. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.V postopku za preizkus ustavne pritožbe je Ustavno sodišče vpogledalo spis Okrajnega sodišča v Idriji (prej Temeljnega sodišča v Novi Gorici, Enote v Idriji) št. K 5/92. Iz vpogledanega spisa je razvidno, da pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal izrednih pravnih sredstev, to je zahteve za varstvo zakonitosti in zahteve za obnovo postopka. Zahtevo za varstvo zakonitosti bi lahko vložil zoper pravnomočno sodno odločbo na podlagi 559. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP), pa tega ni storil. Je pa istega dne enako vlogo kot Ustavnemu sodišču pritožnik poslal tudi Višjemu sodišču v Ljubljani, ki jo je kot zahtevo za obnovo postopka odstopilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici.

Zunajobravnavni senat je zahtevo za obnovo postopka zavrgel. Zoper to odločitev se pritožnik ni pritožil. Zahtevo za obnovo postopka sme pritožnik na podlagi 411. člena ZKP vložiti ponovno. Da bi obstajali pogoji za izjemno odločanje Ustavnega sodišča pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva, pritožnik ne zatrjuje.

Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana Milojka Modrijan in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk