Jedro

Okrajno sodišče je smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT. Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.

Po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila laično revizijo tožnica. V reviziji trdi, da okrajno sodišče ne bi smelo odločati o njeni tožbi, ker znaša vrednost spornega predmeta več kot 2.000.000,00 SIT. Nadalje trdi, da bi sodišče lahko tožbo zavrglo le na podlagi 109. člena ZPP. Ker je postopek nadaljevalo in razpisalo narok za glavno obravnavo, je tožeči stranki povzročilo dodatne stroške. Izpodbija tudi stroškovni izrek in prosi za oprostitev od plačila sodnih taks.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je okrajno sodišče smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT.

Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.

Da pa gre v tem sporu za vlogo, ki jo je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo, soglaša tudi revizijsko sodišče. Sodišči prve in druge stopnje sta tožnici kot prava neuki stranki v skladu z 11. členom ZPP podrobno obrazložili vse okoliščine, ki preprečujejo sojenje o njeni vlogi. Vloga nima vseh elementov, ki so za tožbo potrebni, z njo ni mogoče začeti obnove postopka po 421. členu ZPP, prav tako pa za njo tudi ni mogoče tožiti države zaradi nepravilnega in nezakonitega dela.

V odgovor na revizijske navedbe revizijsko sodišče še pojasnjuje, da po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih, ki pa jih tožnica niti ne zatrjuje. Ob dejstvu, da je sklep o dedovanju, ki ga tožnica izpodbija, postal pravnomočen z odločbo druge stopnje dne 19.5.1977, je tožnica vse roke za obnovo postopka zamudila.

Kar zadeva očitek tožnice, da je sodišče v nasprotju s 109. členom ZPP razpisalo narok, in tako tožnici povzročilo stroške, revizijsko sodišče ugotavlja, da takšno ravnanje ni bilo v škodo tožnici, saj ji s tem niso nastali nobeni pravdni stroški. Sicer pa izrek o stroških ni predmet revizijske presoje (400. člen ZPP).

Kar zadeva vprašanje sodne takse, bo o tožničini prošnji odločilo prvostopno sodišče. To sodišče bo tudi odločilo o tem, ali je za vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, dopustno odmeriti sodno takso od vrednosti spornega predmeta.