Jedro

Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi, na kateri izpodbijana odločba temelji, niti ne prilaga drugih dokazov, ki bi dokazovali, da „negativni vplivi“ obravnavane gradnje presegajo meje, ki jih dovoljujejo predpisi, zato je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo pustila v veljavi gradbeno dovoljenje št. 351-1111/2009-6 z dne 28. 9. 2009, s katerim je bila investitorjema Občini A. in B. d.d. (prizadetima strankama v tem upravnem sporu), dovoljena rekonstrukcija J. ulice z ureditvijo brežin in gradnja komunalne infrastrukture (kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, telekomunikacijsko omrežje) – faza 3b, etapa 2 (1. točka izreka), tožniku in C.C. pa so bili priznani stroški pravnega zastopanja v znesku 214,80 EUR, ki sta jih dolžna plačati investitorja v roku 15 dni po dokončnosti te odločbe (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik na ustni obravnavi dne 18. 5. 2011 izjavil, da se je J. ulica v delu, ki meji na njegovo parcelo št. 1821/7 k.o. …, bistveno razširila, tako da med parcelo 1821/7 in J. ulico ni več nikakršnega zemljišča. Navedeni poseg ima za posledico bistveno povečanje hrupa, tresljajev in izpustov, kar bistveno zmanjšuje kakovost bivanja v tožnikovem stanovanjskem objektu, poleg tega se v zimskem času ob pluženju sneg in z njim tudi sol in pesek posipata na njegovo živo mejo. Zahteval je, da se postavijo ustrezna zaščitna sredstva in da se mu zaradi nastale situacije odmeri pravična odškodnina. Upravni organ je predlagateljema obnove z dopisom z dne 28. 7. 2011 pojasnil, da je razširitev J. ulice skladna z določili Odloka o zazidalnem načrtu VS4/4, Lavrica (Uradni list SRS št. 15/86 in naslednji, v nadaljevanju ZN), ki ureja obravnavano območje. Pri tem se je skliceval na 12. člen ZN. V zvezi z navedbami o povečanih vplivih na objekt predlagateljev obnove pa jima je pojasnil, da dovoljene ravni hrupa po posameznih območjih, določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Iz PGD izhaja, da hrup v območju voznih površin, glede na predvideno obremenitev cest, ne bo presegel mejnih vrednosti kazalcev hrupa za obravnavano območje. Ker predlagatelja za svoje trditve glede prekomernih vplivov predmetne gradnje na njuno nepremičnino nista predložila dokazov, je izpodbijano gradbeno dovoljenje, kljub obstoju obnovitvenega razloga, pravilno in zakonito.

Drugostopenjski upravni organ je 2. točko izpodbijane odločbe odpravil, in jo nadomestil z novo, v ostalem pa je pritožbo tožnika in C.C. zavrnil ter pritrdil stališču toženke, da tožnik in C.C. nista predložila nobenega dokaza, ki bi omajal verodostojnost podatkov projektne dokumentacije, iz katere ne izhajajo prekomerne emisije ne v času gradnje, ne sedaj, ko so dela že končana.

Tožnik v tožbi navaja, da so zaradi sporne prestavitve in razširitve J. ceste povečani hrup, vibracije, tresljaji in smrad. Kljub temu, da je bilo predvideno, da bodo prevozi potekali tudi po K. ulici, je v času gradnje ves tovorni promet potekal po J. ulici. Zaradi povečanih negativnih vplivov imajo prebivalci objekta na … cesti 379 resne zdravstvene težave. Na nedopustno poslabšanje bivalnih pogojev so pred gradnjo, ves čas gradnje in tudi po izgradnji zaselka „Ob potoku“ opozarjali investitorja in krajevno skupnost, pa jim nihče ni hotel prisluhniti, kaj šele predlagati kakršnokoli rešitev. O svojih težavah so obveščali tudi varuha človekovih pravic, ki jih je vzpodbujal in jim svetoval. Predlaga, naj se investitorjema naloži, da morata objekt na … cesti 379 ustrezno zaščititi z zaščitno in protihrupno ograjo, tako na J. ulici kot tudi na … cesti, plačati primerno odškodnino za čas gradnje naselja „Ob potoku“, ter realizirati 1. točko odločbe z dne 4. 10. 2011, saj še niso bili poravnani stroški pravnega zastopanja.

Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Prizadeti stranki na tožbo nista odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda odločba v upravni zadevi. Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, izda pristojni organ odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo (prvi odstavek 270. člena ZUP).

V predmetni zadevi je bila dovoljena obnova postopka izdanega gradbenega dovoljenja št. 351-1111/2009-6 za rekonstrukcijo J. ceste z ureditvijo brežin in gradnjo komunalne infrastrukture (kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, telekomunikacijsko omrežje)- faza 3b, etapa 2, investitorjev Občina A. in B. d.d., in sicer v obsegu, da se v postopek kot stranki vključi tudi tožnika in C.C., ker naj bi območje za določitev strank segalo tudi na njuno nepremičnino.

Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik, kljub temu, da je to možnost imel (dopis z dne 28. 7. 2011, ustna obravnava), in da je bil na obveznost predložitve dokazov opozorjen, ni predložil dokazil, s katerimi bi izpodbil ugotovitve iz PGD, da hrup v območjih voznih površin, glede na predvideno obremenitev cest, ne bo presegel mejnih vrednosti kazalcev hrupa za obravnavano območje, določenih v Uredbi o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

Ker tožnik v tožbi ne oporeka tej ugotovitvi, na kateri izpodbijana odločba temelji, niti ne prilaga drugih dokazov, ki bi dokazovali, da „negativni vplivi“ obravnavane gradnje presegajo meje, ki jih dovoljujejo predpisi, je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena. Glede na navedeno za določitev odškodnine ni podlage.

Če zaradi gradnje in obratovanja sporne gradnje prihaja do vplivov na okolje nad mejo, ki jo dovoljujejo predpisi (npr. nad mejnimi vrednostmi hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju), je to stvar inšpekcijskega postopka. Prav tako je tožniku zagotovljeno varstvo pred prepovedanimi imisijami v civilnem sodnem postopku v skladu z določbo 75. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02; SPZ), po katerem mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dajanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

Ker ZN ne določa, da bi za predvideni poseg bilo potrebno pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, ki se nahajajo na območju za določitev strank, je brezpredmeten tožbeni ugovor, da tožnik nikoli ni dal soglasja k sporni gradnji.

Glede tožbenega predloga, naj se realizira 1. točka izpodbijane odločbe, saj naj še vedno ne bi bili poravnani stroški pravnega zastopanja sodišče ugotavlja, da se navedena točka sploh ne nanaša na stroške. Na stroške, ki se priznajo predlagateljema obnove postopka, se je nanašala 2. točka izreka izpodbijane odločbe, ki je bila z odločbo drugostopenjskega upravnega organa odpravljena in nadomeščena z novo. Tudi sicer pa je izterjava odmerjenih stroškov stvar izvršilnega postopka.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.