Jedro

Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo dolžnika zavrglo.

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščenki vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je bilo dne 7. 11. 2014 v varen predal predano le vabilo z dne 6. 11. 2014 za udeležbo na javni dražbi dne 11. 12. 2014, ne pa odredba o prodaji in sklep o stroških. Nadalje navaja, da je pooblaščenka dolžnika po prejemu vabila na dražbo brez obstoja odredbe o prodaji v razgovoru z uslužbenko sodišča izvedela, da bi morala prejeti tudi odredbo o prodaji in sklep o stroških ter da naj bi ji bili vsi trije dokumenti vloženi v varni predal z istim obvestilom. Pove, da je še enkrat preverila varni predal in ponovno ugotovila, da je bila priponka samo ena, in sicer samo vabilo. Navaja, da je preverila pri uslužbenki sodišča, kaj naj stori, ta pa naj bi komentirala, da tudi tehnika zataji in da aplikacija ni zanesljiva, zato je pooblaščenki dolžnika 3. 12. 2014 v varni predal vročila manjkajoča dokumenta z dvema ločenima obvestiloma. Meni, da v kolikor bi bilo sodišče prepričano, da je bila vročitev pravilno opravljena, zagotovo ne bi ponovno opravilo vročitve ali pa bi pošto poslalo po faksu. Navaja, da je dejstvo, da je bila 7. 11. 2014 v varni predal vložena le ena priponka, mogoče preveriti tudi še v trenutku vložitve pritožbe, saj obstaja na računalniku pooblaščenke dolžnika tudi evidenca obvestil in priponk. Meni, da je fikcija vročitve sklepa o stroških nastopila 18. 12. 2014 in je bila glede na to pritožba dolžnika pravočasna. Nadalje meni, da je sodišče pri vlaganju v varni predal 7. 11. 2014 naredilo napako s tem, da je istočasno, z enim obvestilom skušalo v varni predal vložiti tri različne pravne dokumente (vabilo, odredbo o prodaji in sklep o stroških), zato domneva, da verjetno aplikacija tega ne dopušča in je treba vsak dokument pošiljati ločeno. Na nezanesljivost aplikacije po njenem mnenju kaže tudi vročitev sklepa o pritožbi, saj je bil 4. 2. 2015 dejansko vročen sklep o pritožbi, medtem ko je v obvestilu o vročeni pošiljki navedeno vabilo, odredba z dne 20. 1. 2015 in sklep z dne 20. 1. 2015. Predlaga proučitev zadeve ter odpravo tehničnih pomanjkljivosti in ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. Kot dokaz prilaga obvestila z dne 7. 11. 2014, 3. 12. 2014, 18. 12. 2014 in 4. 2. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Pritožba dolžnika temelji na trditvi, da njegovi pooblaščenki ni bil pravilno vročen sklep o stroških z dne 6. 11. 2014. Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da je v vročilnici z dne 22. 11. 2014 potrjeno, - da je naslovnica pošiljke z oznako 12643662/In 29/2014 - vabilo: 11. 12. 2014 odredba o prodaji sklep z dne 6. 11. 2014 dne 7. 11. 2014 prejela obvestilo o tej pošiljki s poukom o pravnih posledicah neprevzema v 15 dneh, - da naslovnica pošiljke v 15 dneh od dneva obvestila o prispeli pošiljki ni prevzela, zato se po sedmem odstavku 141.a člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena dne 22. 11. 2014, ter - da je bila po poteku 15-dnevnega roka iz sistema www.vep.si naslovniku pošiljka puščena v njegovem varnem elektronskem predalu in poslano obvestilo, da lahko pisanje prevzame tudi pri Okrajnem sodišču v Litiji.

Tudi iz obvestila z dne 7. 11. 2014, ki ga kot dokaz prilaga dolžnik k pritožbi, izhaja, da je vsebina prispele pošiljke „vabilo: 11. 12. 2014, odredba o prodaji in sklep z dne 6. 11. 2014“.

6. Vročilnica, ki izkazuje potrdilo o vročitvi, je javna listina, kar pomeni, da so dejstva v njej pravilno ugotovljena, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z določbo 286.b člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ mora stranka kršitev določb pravdnega postopka (med katere sodijo tudi določbe o vročanju) pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da ima dolžnik kvalificirano pooblaščenko ter da iz obvestila o prispeli pošiljki, ki ga je prejela 7. 11. 2014, izhaja, da naj bi navedena pošiljka vsebovala tudi sklep z dne 6. 11. 2014, bi moral dolžnik kršitev - to je dejstvo, da sklepa, ki je naveden na obvestilu o vročitvi, ni prejel (v varen elektronski predal), uveljavljati takoj po tem, ko je bila (domnevno pomanjkljiva) pošiljka puščena v varnem elektronskem predalu njegove pooblaščenke.

7. Gre za povsem enako situacijo kot pri klasičnem vročanju več različnih pisanj v isti pisemski ovojnici prek pošte. Skladno z ustaljeno sodno prakso se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Toliko bolj se takšno skrbno ravnanje upravičeno pričakuje od odvetnika, ki mora v okviru svoje poklicne dejavnosti pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati z večjo skrbnostjo (prim. drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), mora takoj ustrezno reagirati (v tem primeru obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja).(1)

8. Pri elektronskem vročanju je elektronsko obvestilo naslovniku, da je prejel določeno sodno pisanje (denimo obvestilo z dne 7. 11. 2014, ki ga pritožnik prilaga pritožbi), mogoče primerjati z ovojnico prispelega klasičnega pisma. Tudi tako obvestilo vsebuje zapis vsebine sodnega pisanja in tako naslovniku omogoča, da preveri, ali je v njegovem varnem elektronskem predalu prav tisto pisanje, ki je v elektronskem sporočilu navedeno kot vsebina prispelega pisma. V predmetni zadevi, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2014 izhaja, da je sodišče naslovnici poslalo tri dokumente, med njimi tudi sklep z dne 6. 11. 2014. Če v varen elektronski predal pooblaščenke dolžnika po poteku 15 dni niso bili vloženi vsi trije dokumenti, bi moral dolžnik to kršitev grajati takoj. Iz pritožbenih navedb pa tudi iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da je pooblaščenka dolžnika šele 3. 12. 2014 po telefonu kontaktirala sodišče in zatrjevala, da ji v varni elektronski predal ni bil vročen tudi sklep o stroških, to pa je prepozno. Navedeno pisanje je bilo naslovnici namreč vročeno s fikcijo (vloženo v varen elektronski predal) 22. 11. 2014, tako da bi se ob ustrezno skrbnem ravnanju s sodnim pisanjem o odstopanju vsebine pošiljke glede na opis pošiljke na obvestilu pooblaščenka dolžnika morala seznaniti tedaj in takoj (pisno) obvestiti sodišče o napaki. V predmetni zadevi ni mogoče šteti, da je dolžnik s telefonskim klicem 3. 12. 2014 pravočasno grajal zatrjevano napako, saj je bil o vsebini pošiljke obveščen že 7. 11. 2014, dne 1. 12. 2014 pa je pretekel že tudi pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 6. 11. 2014. 9. Do pritožbenih navedb, s katerimi dolžnik natančneje pojasnjuje zatrjevano kršitev pri vročanju sklepa z dne 6. 11. 2014 v varni elektronski predal pooblaščenke, se pritožbeno sodišče tako ni opredeljevalo, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Dolžnik jih namreč prvič pisno in konkretizirano podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že takoj po tem, ko mu je bila poštna pošiljka vročena (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo pravilno stališče, da je bil sklep z dne 6. 11. 2014 pravilno vročen dolžniku že 22. 11. 2014, s ponovnim vročanjem istega sodnega pisanja (obvestilo 3. 12. 2014, vročitev s fikcijo 18. 12. 2014) pa dolžniku ni bil podaljšan rok za pritožbo, zato je pravilno zavrglo pritožbo z dne 23. 12. 2014 zoper navedeni sklep.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1258/2010 z dne 11. 6. 2010.