Jedro

Tožnik meri na odklonitveni razlog, ki je zapisan v 6. točki 70. člena ZPP: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Te okoliščine so predvsem prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank ali njihovih pooblaščencev, ne more pa biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika, ki je odločal v konkretnem sporu, vendar je bila pozneje odločba razveljavljena. Tožnik med odklonitvenimi razlogi izraža prav slednje: nezadovoljstvo s pravno odločitvijo višjih sodnikov ... v njegovih zadevah. Toda nestrinjanje z odločitvijo sodnika ni razlog za njegovo izločitev, temveč za vložitev rednih pravnih sredstev proti odločitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Višjega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo, s katero je od tožencev zahteval 10.000.000 tolarjev odškodnine zaradi razžalitve časti in ugleda. Sodišče prve stopnje je o zadevi razsodilo 17.9.1988, vendar je bila ta sodba razveljavljena. Ponovno je razsodilo 11.11.2004, toda tožnik se je pritožil in predlagal izločitev višjih sodnikov ...

O zahtevi za izločitev višjih sodnikov je odločil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, ki je zahtevo zavrnil, ker ni utemeljena, saj v njej niso konkretno navedene okoliščine, na katere stranka opira svojo zahtevo. Navedba, da so višji sodniki "s tremi politično motiviranimi odločbami kršili ustavo, zakon in človekove pravice", izraža zgolj nestrinjanje s prejšnjimi odločitvami sodnikov, ne pa razlogov, ki so navedeni v 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - Ur.p.b-43/06).

2.

Proti temu sklepu se je tožnik pravočasno pritožil. Po njegovem je sklep zasnovan na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, zmotni uporabi materialnega prava in zanikanju temeljnih načel pravne države do nepristranskega, poštenega in pravičnega sojenja v razumnem roku. Obširno navaja potek delovnega spora, kazenskega postopka in nato odškodninske pravde, v kateri so na pritožbeni stopnji odločali višji sodniki ... Navaja, da so sodniki kršili ustavo ter procesno in materialno pravo, ker so v sklepu z dne 29.3.2000 ali 2001 ugodili očitnim pritožbenim neresnicam. To so ponovili v nezakoniti odločbi z dne 21.6.2002, v kateri so sodišču prve stopnje očitali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10.2.2006 je nadaljevanje nezakonitega odločanja. Toda tožnik je s svojim antikorupcijskim predlogom dne 13.2.2003 predlagal uvedbo disciplinskega postopka in suspenz navedenih višjih sodnikov, ki so v poročilu predsedniku sodišča napisali, da menijo, da niso podane okoliščine iz 6. točke 70. člena ZPP, ki bi vzbujale dvom v njihovo nepristranskost. Toda prav ti sodniki so 10.3.2004 že tretjič nezakonito zavrnili tožnikovo pritožbo in potrdili odločitev o plačilu separatnih stroškov. Zato tožnik predlaga, da sodišče razveljavi nezakoniti sklep o zavrnitvi izločitve višjih sodnikov in izloči iz sojenja sodnike, ki ne morejo objektivno soditi, ker pri njihovem delu odseva brezobzirnost, nezakonitost in odsotnost dostojanstva spoštovanja človekovih pravic.

3.

Pritožba ni utemeljena.

Izločitev je pravni institut, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri sojenju v konkretnem sporu. Razloge za izločitev razvrščamo v dve skupini: v izključitvene razloge in v odklonitvene razloge. Izključitveni razlogi so taksativno našteti v 1. - 5. točki 70. člena ZPP in jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti ves čas postopka ne glede na to, ali bi lahko vplivali na nepristranskost sodnika. Ti razlogi sodniku onemogočajo sojenje, če je sam stranka, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ali je drugače povezan z zadevo; če je zaposlen pri stranki ali je z njo v družbenem razmerju; če je v ožjem krvnem sorodstvu ali svaštvu s stranko; ali je njen skrbnik ali posvojitelj; ali če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. Tožnik ne navaja nobenega od teh razlogov, temveč meri na odklonitveni razlog, ki je zapisan v 6. točki 70. člena ZPP: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Te okoliščine so predvsem prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank ali njihovih pooblaščencev, ne more pa biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika, ki je odločal v konkretnem sporu, vendar je bila pozneje odločba razveljavljena. Tožnik med odklonitvenimi razlogi izraža prav slednje: nezadovoljstvo s pravno odločitvijo višjih sodnikov ... v njegovih zadevah. Toda nestrinjanje z odločitvijo sodnika ni razlog za njegovo izločitev, temveč za vložitev rednih pravnih sredstev proti odločitvi. Navajanje splošne neprimernosti za sojenje v konkretni zadevi pa ni v dispoziciji strank, ker o splošni neprimernosti odloča Državni zbor, ki sodnike voli, in drugi organi, če gre za disciplinski postopek.

Zato je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani utemeljeno zavrnil tožnikovo zahtevo za izločitev sodnikov, ki so po drugem odstavku 163. člena Sodnega reda pristojni za ponovno odločanje o zadevi. Ker torej tožnikova pritožba ni utemeljena, jo je vrhovno sodišče po 353. členu ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.